Acquavitis

PORTAL ACQUAVITIS
Interaktivni portal Acquavitis (www.acquavitis.eu) omogoča sistemsko zbiranje agrometeoroloških parametrov, geovizualizacijo satelitskih, okolijskih in ostalih prostorskih podatkov, ki so nam v pomoč pri interpretaciji podatkov o vodnem stresu v vinogradih ter vodnem stanju v tleh in rastlinah. S hitrimi in preglednimi informacijami se lahko pripravimo na vse pogostejše ekstremne razmere, kot je pomanjkanje vode v vinogradništvu.

KROŽENJE VODE
Ko se soočamo s sušo, oskrbo in racionalno porabo vode je ključno tudi zanje o kroženju vode. V dveh letih projekta nam je izotopska metoda, uporabljena za padavinske vode, tla in ksilemske sokove, omogočila razumevanje, kako vinska trta obnavlja in uporablja podtalnico. Izpostavljen je bil pomen zimskih in spomladanskih padavin pri polnjenju tal z vodo tudi v najglobljih plasteh. Poletne padavine se praviloma vpijejo le v najbolj površinske plasti tal in jih vinska trta takoj izkoristi. Zimsko-pomladansko napajanje zato predstavlja dodaten strateški vir predvsem v hudih sušnih obdobjih. Razumevanje teh procesov je bilo mogoče tudi zaradi dodatne kampanje vzorčenja, izvedene za lokacijo Ceroglie v letu 2021, ki nam je omogočila korelacijo posameznih padavinskih dogodkov z večjim številom vzorcev tal in ksilemskih sokov. Podatki z višjo časovno ločljivostjo omogočajo boljše razumevanje ekohidroloških procesov, vendar je treba upoštevati, da ima vsak vinograd svojevrstne značilnosti, ki so odvisne tako od geomorfologije/geologije rastišča kot od posebnosti rastline (npr. starost vinograda, uporabljeni vinograd, kultivar in podlaga). S tem v mislih se je metoda, razvita v okviru tega projekta, izkazala za učinkovito in zato predstavlja veljavno orodje za analizo posamezne lokacije.

SPREMLJANJE VODNEGA STATUSA VINSKE TRTE
Spremljanje vodnega statusa vinske trte s pomočjo tlačne komore je pomembno orodje za kvantificiranje nivoja vodnega stresa ter za optimalno in učinkovito upravljanje namakanja v rastni sezoni. Zato so v dvoletnem obdobju 2020–2021 merili vodni potencial pred zoro (kazalnik razpoložljivosti vode v tleh za rastline), minimalni dnevni vodni potencial listov (kazalnik največjega vodnega stresa, ki ga trpi trta) in najmanjši dnevni vodni potencial stebla v šestih glavnih vinogradih projekta Acquavitis. Poleg tega smo spremljali vodni potencial stebla vinske trte v 14 vinogradih sorte Merlot v Vipavski dolini, kjer smo primerjali vinograde na terasah in gričih (n=7) ter v ravninske vinogradih (n=7). V dveh letih študije niso bile poudarjene nobene posebne kritičnosti glede razpoložljivosti vode v tleh za rastline, vendar je bilo v najbolj vročih mesecih (konec julija in konec avgusta) leta 2021 opaženo izrazito povečanje vodnega stresa glede na meritve Ψsteblo v treh od šestih študijskih mest, ki so dosegle zmeren do visok vodni stres. Prav tako so vodni stres v juliju in avgustu izkazovale trte na terasastih vinogradih Vipavske doline. Rezultati so pokazali, da se je vodni stres trte izrazil v manjšem pridelku po trti (od 25 do 60%) na terasastih vinogradih v primerjavi z nižinskimi vinogradi. Na drugi strani so vina sorte merlot na terasah v povprečju vsebovala več skupnega suhega ekstrakta in pepela, več antocianov (barvil) in za 20-35% več taninov v primerjavi z vini iz grozdja nižinskih vinogradov Vipavske doline. V okviru projekta smo izvedli tudi nekaj metodoloških preizkusov za pravilno merjenje vodnega potenciala. Iz teh testov je bilo ugotovljeno, da je čas ohranjanja listov med obiranjem in meritvijo vodnega potenciala listov odvisen od proučevane sorte in/ali dosežene ravni vodnega stresa. To poudarja pomen razvoja posebnih protokolov v posameznih vinogradih pred izvajanjem terenskega monitoringa.

DALJINSKO UPRAVLJANJE ZA SPREMLJANJE VODNEGA STRESA V VINOGRADIH
Glavni poudarek uporabe daljinskega zaznavanja v okviru projekta Acquavitis je bila uporaba različnih senzorjev na različnih platformah za spremljanje stanja vode v izbranih vinogradih. V vinogradu v Komnu smo uporabili multispektralno kamero in hiperspektralni kameri na brezpilotnem letalniku, ki skupaj zajemata signal valovnih dolžin 400 – 2500 nm. Potrjene so bile korelacije med meritvami vodnega potenciala rastlin in podatki daljinskega zaznavanja iz vseh treh senzorjev. Razviti so bili regresijski modeli za določanje vodnega stresa vinske trte, vendar se natančnost modelov razlikuje med senzorji in od stopnje izraženega vodnega stresa. Na splošno so bili najbolj natančni modeli pridobljeni iz hiperspektralnih podatkov, posnetih z ultralahkim letalnikom, vendar bi bilo treba v modele vseh testiranih senzorjev vključiti več terenskih podatkov, da bi lahko izdelali zanesljivo metodo za spremljanje stanja vode v vinogradih. Na osnovi multispektralnih posnetkov konstelacije Sentinel-2 smo spremljali vinograde na območju Precenicca, Strnc in Budihnija. Sentinel-2 je konstelacija dveh satelitov programa Copernicus, Evropske vesoljske agencije. Satelita Sentinel-2A in Sentinel-2B zajemata multispektralne podatke z optičnim senzorjem, ki zajema 13 kanalov. Posnetki so zajeti na spektralnem območju vidne svetlobe, bližnje infrardeče in kratkovalovne infrardeče. Vodni potencial
listov merjenih pred zoro, minimalni vodni potencial, kot tudi vodni potencial stebla, predstavljajo zanesljivo oceno vodnega statusa trt v povezavi z rastlinam dostopno vodo ter meteorološkimi pogoji. Ugotovili smo, da je vodni potencial lista pred zoro močno koreliran z nekaterimi valovnimi dolžinami. Povezanost je izrazita v infrardečih spektrih. V prihodnosti lahko pričakujemo širšo uporabo podatkov daljinskega zaznavanja za ugotavljanje stanja vode v rastlinah. Kot je bilo potrjeno tudi v okviru našega projekta, so multispektralni, in še posebej hiperspektralni podatki, za ta namen zelo uporabni. Sinergija letalskega snemanja, snemanja z brezpilotnimi letalniki ter satelitskih posnetkov je lahko zelo učinkovit inštrument za spremljanje stanja rastlin na različno velikih območjih ter hkrati omogoča ustrezno ukrepanje v pridelavi in predelavi grozdja.

RACIONALNO NAMAKANJE IN UPRAVLJANJE TAL
Vrednotenje smernic za namakanje predstavlja izziv za vinarje, ker je vključenih veliko spremenljivk in se letni časi med seboj zelo razlikujejo. V okviru projekta je uporaba DSS Vintel® omogočila sledenje različnim namakalnim strategijam in bilo je mogoče preveriti, kako je zmeren vodni stres od cvetenja do trgatve omogočil ohranjanje vinske trte v dobrem fiziološkem stanju. Pridelek se je nekoliko zmanjšal, vendar to ni ogrozilo kakovosti grozdja. Na drug strani, je več mejnih vrednosti vodnega stresa povzročilo škodo na rastlinah, kar je nato vplivalo tudi na kakovost grozdja in vin. Racionalna raba vode v vinogradništvu vključuje tudi ustrezno in trajnostno obdelavo tal. Tako smo v okviru projekta namenili raziskavam tehnologij zelenega gnojenja, kjer s posevki različnih mešanic trav in/ali leguminoz zadržujemo vlago v tleh. Ukrep lahko koristimo tako v primeru preobilenjših padavin spomladi, kjer zasevke pustimo rasti bolj visoko in s tem izboljšamo evapotranspiracijo in sušenje tal ali v drugem ekstremu v suši, kjer z upogibanjem (rolanjem) omogočimo boljšo pokritost in vlažnost tal dalj časa.