Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
Splošni cilj je, da se avtohtonim iglavcem in trsju zagotovi trajnost, ki bo omogočila njihovo trajnostno rabo in bo združljiva z ohranjanjem okolja in varovanjem lesne kulturne dediščine. Na ta način bo dosežen pozitiven gospodarski učinek, tako neposreden (tj. proizvodnja in trženje proizvodov) kot posreden (tj. spodbujanje ribištva, kmetijstva, pomorskega prometa in turizma).
Ob italijanskih lagunah in v Slovenskih hribovju se že tisočletja izvajajo ribiške in poljedelske dejavnosti, pri čemer nastajajo značilna lesena bivališča s pripadajočo leseno infrastrukturo, kot so pomoli, privezi, piloti in ograje. Za obstoj teh struktur in z njimi povezanega kulturnega ozadja pa je treba nenehno skrbeti. V vlažnih in obalnih okoljih, kjer je propadanje lesa obsežno in hitro, stalno vzdrževanje ni več ekonomsko vzdržno. Posledično so bile v prejšnjem stoletju sprejete agresivne zaščitne tehnike in uporaba neustreznih materialov. Namen projekta je bil zato preizkusiti nekatere tehnike in izdelke za zaščito lesa, ki so jih razvili in izdelali partnerji, da bi povečali trajnost tradicionalnih lesnih vrst in hkrati ocenili morebitne toksične učinke na okolje. Zlasti je bila s standardnimi testi in ocenami ocenjena trajnost različno obdelanih vzorcev lesa in artefaktov avtohtonih iglavcev in trstike, ki so bili izpostavljeni kopenskim in vodnim okoljem. Poleg tega je bila z uporabo večstopenjskega inovativnega ekotoksikološkega pristopa ocenjena okoljska združljivost celotnega sklopa obdelave.
Preskusi trajnosti, opravljeni na materialih in izdelkih, obdelanih z različnimi formulacijami impregnacijskega sredstva ®Silvanolin in podvrženih nekaterim postopkom kemijsko-fizikalnega in termičnega spreminjanja lesa, so pokazali dobro odpornost v vlažnem kopenskem okolju, medtem ko je bila kritičnost dokazana v podvodnem okolju, z izjemo acetiliranih materialov. Kar zadeva oceno potencialne toksičnosti, je bilo ugotovljeno, da sta med preizkušenimi obdelavami le termično modificiran les in impregnacija z ®Silvanolinom v nizki koncentraciji primerna za uporabo v morskih in sladkovodnih okoljih.
Vodilni partner
Projektni partner št.1
Projektni partner št.2
Projektni partner št.3
Projektni partner št.4
Projektni partner št.5
Projektni partner št.6
Report ATT-AKT 5-6-7_merged_compressed.pdf ( 740 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT 10-11_merged_compressed.pdf ( 1 byte, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT8_merged_compressed.pdf ( 719 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT9_merged_compressed.pdf ( 1 byte, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT12_merged_compressed.pdf ( 658 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT13_merged_compressed.pdf ( 637 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT14_merged_compressed.pdf ( 834 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT14_merged_compressed.pdf ( 834 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT15_merged_compressed.pdf ( 919 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT16_merged_compressed.pdf ( 1 byte, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT17_merged_compressed.pdf ( 3 byti, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT18_merged_compressed.pdf ( 415 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report ATT-AKT19_merged_compressed.pdf ( 483 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) | |
Report WP-DS 3.3_merged_compressed.pdf ( 1008 bytov, published on 17 Julij, 2023 - 15:44 ) |
Iz lesa smreke (Picea abies), jelke (Abies alba), bora (Pinus sylvestris) in macesna (Larix decidua) so bili izdelani standardni vzorci in pravi preskusni predmeti, ki so bili obdelani z različnimi formulacijami impregnacijskega sredstva ®Silvanolin na osnovi bakra ter s toplotno modifikacijo in acetiliranjem (v tem primeru Pinus radiata).
Za različne vrste obdelave so bili izdelani naslednji materiali: standardne preskusne klopi EN275, EN252, leseni koli za preskuse v celinskem okolju, leseni koli različnih velikosti za preskuse v morskem okolju in leseni koli različnih velikosti za ekotoksikološke analize. Preskusne klopi so bile izdelane iz različno obdelanih materialov.
Na preskusnih vzorcih (obdelanih in kontrolnih) so bili izvedeni naslednji standardni preskusi trajnosti
- EN275 za oceno napada ksilofagnih morskih makrovertebratov, izpostavljenih v morskem okolju, pristanišču in laguni,
- EN252 (pokopališki preskus) za preskušanje atmosferskega in mikrobiološkega propadanja v tleh in nad tlemi, v celinskih okoljih in na medmorskih tleh,
- leseni koli, namenjeni kmetijstvu v celinskem okolju v skladu s standardom EN252,
- leseni koli, namenjeni za priveze in ribolovne dejavnosti v lagunskem okolju, ocenjeni v skladu s "Protocollo Venezia" Magistrata alle Acque in spremembo standarda EN275,
- preskusi izpostavljenosti materiala (dvoslojni preskusi) so bili izvedeni v Ljubljani in Biljah (CEN, 2013).
Preizkušeno je bilo tudi delovanje lesenih konstrukcij (klopi), izdelanih iz različnih preučevanih materialov, in močvirskega trsa, obdelanega z impregnacijskimi sredstvi.
Obravnavana je bila praksa uporabe za trajnostno nabiranje močvirskega trsa, vključno z oceno učinkovitosti trsa obdelanih z obravnavanimi impregnacijskimi sredstvi, v kopenskem in morskem/podmorskem okolju.
Ocena okoljske združljivosti obdelav je bila ocenjena s pomočjo:
- uporabo vrste testov toksičnosti izcednih voda, pridobljenih iz različno obdelanih vzorcev lesa, z uporabo vrste morskih in sladkovodnih modelnih organizmov,
- uporabo biomarkerjev, izmerjenih v kontrolnih organizmih iz morskih in sladkovodnih okolij,
- ocenjevanje zaviralnega učinka na razvoj mikrobnega biofilma različno obdelanih lesnih materialov,
- vrednotenje sprememb v planktonskih združbah v laguni.