22. maj se kot mednarodni dan biotske raznovrstnosti obeležuje od leta 1992, ko je bila v Riu de Janeiru sprejeta Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti. Pri nas v Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/96). V Italiji pa so Zakona o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti sprejeli leta 1994. S podpisom pogodbe so se vlade držav zavezale k varstvu biotske raznovrstnost.
Letošnja tema mednarodnega dne biotske raznovrstnosti, ki jo je določil Sekretariat Konvencije o biološki raznovrstnosti, je "Mi smo del rešitve". Opominja nas, da so sonaravne rešitve, ki temeljijo na ohranjanju biotske pestrosti in ekosistemov, pomemben odgovor na številne izzive trajnostnega razvoja. In sicer so primerne tudi za prilagajanje na podnebne spremembe. Vsi moramo sodelovati za dosego teh ciljev.
Na ravni Evropske unije je bila v preteklem letu sprejeta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 - Vračanje narave v naša življenja. Gre za celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za varstvo narave in preprečevanje propadanja in izgub ekosistemov. Strategija vsebuje posebne zaveze in ukrepe, saj želi zagotoviti trend okrevanja biotske raznovrstnosti v EU do leta 2030 v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (OZN, 2015) in cilji Pariškega sporazuma sprejetega na 21. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21). Prav tako bodo naložbe v varstvo in obnovo narave ključnega pomena za gospodarsko okrevanje Evrope po krizi zaradi pandemije COVID-19. Eden izmed ciljev Strategije EU je tudi zavarovati vsaj 30 % kopnega in 30 % morja, kar pomeni dodatno zavarovanih vsaj 4 % kopenskih in 19 % morskih območij v primerjavi z današnjim obsegom).
V okviru projekta ECO-SMART (Program sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 ) si prizadevamo, da bi z ozaveščanjem in z vzpostavitvijo sistema spremljanja vplivov podnebnih sprememb na ekosistemske storitve prispevali k dvigu zavedanja o pomembnosti ohranjanja območij Nature 2000. V okviru projekta oblikujemo tudi predloge sonaravnih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe na osnovi ekosistemskega pristopa. Ekosistemi namreč zagotavljajo prav vse, kar ljudje potrebujemo za preživetje tj. pitno vodo in hrano, uravnavanje podnebja in vodnega režima, ohranjanje krajine ipd., torej vse kar označujemo kot ekosistemske storitve.
Biotska raznovrstnost, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev, je nujna in nepogrešljiva dobrina, ki jo je potrebno ohranjati, na kar opozarjata tudi 21. maj – Evropski dan Nature 2000 in Evropski dan parkov – 24. maj.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
