Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi
Glavni cilj projekta je bil okrepiti zmogljivost institucionalnega sodelovanja s spodbujanjem javnih organov in ključnih akterjev s področja prostorskega načrtovanja na programskem območju k oblikovanju skupnih rešitev za uskladitev sistemov in učinkovitejšo upravljanje čezmejnega prostora, predvsem s pomočjo čezmejne platforme za harmonizacijo prostorskih podatkov.
Cilj delovnega sklopa 1 je priprava in podpis Protokola čezmejnega prostorskega upravljanja, ki bo podlaga za izdelavo skupne čezmejne prostorske platforme za harmonizacijo prostorskih podatkov na čezmejnem območju. Protokol bo hkrati omogočal trajno delovanje čezmejne prostorske infrastrukture in zagotavljanje harmoniziranih prostorskih podatkov tudi po zaključku projekta. Opredeljeval bo tudi odgovornosti institucij pri zagotavljanju tehnične infrastrukture in komponent čezmejne prostorske platforme po zaključku projekta.
Cilj delovnega sklopa 2 je izdelava čezmejne prostorske platforme z vključenimi harmoniziranimi podatki in storitvami, ki omogočajo iskanje, vpogled in prenos prostorskih podatkov za uporabo v poslovnih procesih. Osnovno izhodišče projekta je, da se izogne gradnji posebne oziroma popolnoma nove platforme, ki bi nastala samo zaradi projekta. Zaradi zagotavljanja trajnosti je bolj smiselna uporaba obstoječih prostorskih platform, ki lahko deloma že zagotavljajo informacijske storitve, ki so skladne z direktivo INSPIRE. Ključna prednost takega pristopa je, da se bodo uporabile komponente na obeh straneh in bo tako mogoče pripraviti rešitve, na katere so obstoječi uporabniki že navajeni, saj prej omenjene storitve omogočajo uporabo harmoniziranih podatkov, zato bo mogoče skozi platformi na obeh straneh dostopati tudi do podatkov iz druge strani meje.
V podporo izboljšanja zmogljivosti in čezmejnega prostorskega upravljanja bodo organizirana skupna čezmejna izobraževanja in delavnice na slovenski in italijanski strani. Obsegale bodo izmenjavo dobrih praks in potreb na temo prostorskega upravljanja, spoznavanje podatkov in metapodatkov ter uporabo skupne čezmejne prostorske platforme (SCPP), kjer bodo prikazane rešitve problemov v prostoru z uporabo SCPP. Delavnice bodo vključevale
načrtovalce prostorskih razvojnih politik, ključne deležnike različnih ravni prostorskega upravljanja, študente študijskih smeri povezanih z urejanjem in upravljanjem okolja ter profesorje in raziskovalce s teh področij.
Skupni izziv na PO je predstavljal neharmoniziran sistem prostorskega upravljanja, ki je oteževal pridobivanje prostorskih podatkov, potrebnih za kakovostno upravljanje s prostorom s strani javnih institucij, lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov. Splošni cilj je bil okrepiti zmogljivost čezmejnega institucionalnega sodelovanja s spodbujanjem javnih organov in ključnih akterjev s področja prostorskega načrtovanja k oblikovanju skupnih rešitev za uskladitev sistemov in učinkovitejše upravljanje čezmejnega prostora. Cilj projekta je bil dosežen predvsem z razvojem skupnega modela prostorskega upravljanja, katerega sestavni del je skupna platforma za harmonizacijo čezmejnih prostorskih podatkov in s Protokolom čezmejnega prostorskega upravljanja, ki so ga podpisali pristojni javni organi na PO. Glavni neposredni učinki projekta so bili: Protokol za harmonizacijo prostorskih podatkov na čezmejnem območju, skupna prostorska platforma za harmonizacijo prostorskih podatkov in upravičenci, vključeni v skupni program usposabljanja na področju prostorskega upravljanja. Ciljne skupine, ki so imele korist od projekta so bile oblikovalci politik, nacionalni, regionalni in lokalni organi, podjetja, civilna zaščita in organizacije, ki delujejo na področju obvladovanja tveganj za okolje, zaščitena območja ter univerze in raziskovalna središča. Čezmejni pristop je preko krepitve odnosov med javnimi organi na področju prostorskega upravljanja in izmenjave dobrih praks med ključnimi akterji, omogočal usklajevanje politik in povečanje znanja, potrebnega za skupno učinkovito načrtovanje in izvajanje celostnega modela prostorskega upravljanja. Vzpostavitev skupne čezmejne prostorske platforme, v skladu s ED INSPIE, je inovativna rešitev na PO, kjer prostorsko upravljanje ni bilo usklajeno. Izbrane občine iz obeh sodelujočih držav so pilotno preizkusile njeno delovanje, kar je zagotovilo uspešen prenos modela za bodoče skupno upravljanje čezmejnega prostora.
Okrepljena zmogljivost institucionalnega čezmejnega sodelovanja javnih organov in ključnih akterjev s področja upravljanja s prostorom na obmejnem območju z oblikovanjem novih čezmejnih strokovnih mrež sodelovanja med slovensko-italijanskimi predstavniki, tako iz vrst državnih / deželnih inštitucij, kot tudi iz zasebnega sektorja. Prostorsko upravljanje lahko deluje učinkovito zgolj ob dobrem čezmejnem sodelovanju vseh vključenih deležnikov, kar je zagotovila že sama komplementarna sestava partnerstva. Partnerji in pridruženi partnerji projekta so zagotavljali prisotnost ključnih upravljavcev prostorskih podatkov na čezmejnem območju. Skupaj so oblikovali protokol za harmonizacijo prostorskih podatkov na čezmejnem območju, ki bo omogočil krepitev čezmejnega sodelovanja javnih uprav in deležnikov na področju upravljanja s prostorom. Okrepljena zmogljivost upravljanja na področju prostorskega načrtovanja javnih organov in ključnih akterjev z dotičnega področja z vzpostavitvijo novega čezmejnega sistema, ki omogoča popoln pregled nad teritorijem, izmenjavo podatkov in informacij ter dobrih praks na čezmejnem območju. Z zagotovljenimi čezmejno harmoniziranimi prostorskimi podatki imajo deležniki iz javnega sektorja namreč imeli hitrejši in enostavnejši dostop do zbirk prostorskih podatkov, ki jih potrebujejo pri izvajanju svojih nalog, kar skrajša potreben čas za izvedbo posamezne naloge in s tem pripomore k odpravi administrativnih bremen. Projekt je prispeval k večji intenzivnosti čezmejnega sodelovanja
Vodilni partner
Projektni partner št.1
Projektni partner št.2
Projektni partner št.3
Projektni partner št.4
Projektni partner št.5
 | Poster - Letni dogodek 30.05.2018 HARMO-DATA_SLO.pdf ( 494 bytov, published on 29 Junij, 2018 - 17:51 ) |
| PROTOCOLLO PER L’ARMONIZZAZIONE DEI DATI TERRITORIALI / PROTOKOL ZA HARMONIZACIJO PROSTORSKIH PODATKOV R2. WP 3.1.1 PROTOKOL_PROTOCOLLO_signed.pdf ( 6 bytov, published on 30 Junij, 2020 - 10:51 ) |
| DICHIARAZIONE D'INTENTI PER L’ARMONIZZAZIONE DEI DATI TERRITORIALI / IZJAVA O NAMERI ZA HARMONIZACIJO PROSTORSKIH PODATKOV R2. WP 3.1.1 DICHIARAZIONE D'INTENTI _IZJAVA O NAMERI_signed.pdf ( 6 bytov, published on 30 Junij, 2020 - 10:51 ) |
| Analiza in identifikacija prostorskih zbirk podatkov R1. WP 3.1.1.Analiza in identifikacija prostorskih zbirk podatkov.pdf ( 1 byte, published on 11 December, 2020 - 06:26 ) |
| DVOJEZIČNI OBJEKTNI KATALOG PROSTORSKIH PODATKOV R1.WP 3.2.1 DVOJEZIČNI OBJEKTNI KATALOG PROSTORSKIH PODATKOV.pdf ( 475 bytov, published on 11 December, 2020 - 10:38 ) |
| Geometrijska povezanost čezmejnih objektov R2.3.2.1_Geometrijska povezanost čezmejnih objektov.pdf ( 1 byte, published on 11 December, 2020 - 11:48 ) |
| Načrt integracije podatkovnih harmoniziranih modelov R3.WP 3.2.1_Načrt integracije podatkovnih harmoniziranih modelov.pdf ( 343 bytov, published on 15 December, 2020 - 06:48 ) |
| NAČRT ČEZMEJNE PROSTORSKE PLATFORME R4.WP 3.2.2 NAČRT ČEZMEJNE PROSTORSKE PLATFORME.pdf ( 795 bytov, published on 15 December, 2020 - 15:06 ) |
| Skupna čezmejna prostorska platforma R5.WP 3.2.2 Skupna čezmejna prostorska platforma.pdf ( 3 byti, published on 17 December, 2020 - 08:19 ) |
GLAVNI CILJI PROJEKTA
Glavni cilj projekta je bil okrepiti zmogljivost institucionalnega sodelovanja s spodbujanjem javnih organov in ključnih akterjev s področja prostorskega načrtovanja na programskem območju k oblikovanju skupnih rešitev za uskladitev sistemov in učinkovitejšo upravljanje čezmejnega prostora, predvsem s pomočjo čezmejne platforme za harmonizacijo prostorskih podatkov. V projektu je oblikovan skupni izobraževalni program na področju prostorskega upravljanja na čezmejni ravni.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
