POREKLO
Ladinski jezik se je rodil po romanizaciji Alp leta 15 pr.n.št. Prebivalstvo, ki je živelo po Alpah pred rimskim osvajanjem, imenovano kot "Reti", je že od 5. stoletja pr.n.št. razvilo bogato civilizacijo. Beseda "Ladino" izvira iz devetnajstega stoletja. Ta izraz se nanaša na narečja alpskega prostora, naseljena v prvem tisočletju po našem štetju. Jezikoslovca Graziadio Ascoli (1829-1907) in Theodor Gartner (1843 - 1925) sta prva uporabila izraz "ladino" ali "retoromanščina". Ladinsko govoreče prebivalstvo zaseda različna ozemlja med kantonom Graubünden v Švici, Dolomiti in Furlaniji. Danes se v italijanskih Alpah, v Trentinskem – Zgornjem Poadižju in Benečiji še vedno govori ladinščina, jezik pa je priznan kot manjšinski jezik.
Ladinščino v Comelicu sprejemajo in prepoznavajo tudi institucionalne realnosti. V skladu z nacionalnim zakonom 482/1999 so za ohranjanje jezika in kulturno promocijo ustanovljeni Ladinski sindikati.
OBMOČJE
Prvi zgodovinski jezikovni strokovnjak, ki je poglobljeno raziskoval ladinski jezik iz Comelica, je bil Carlo Tagliavini (1903-1982), za njim pa Giovanbattista Pellegrini (1921-2007). Od jezikoslovnih študij do zavedanja ladinske identitete Comelica so bili koraki počasni, ampak postopni. Odločilen prispevek prihaja iz razširjanja publikacij in umetniških dejavnosti, ki uporabljajo ladinščino.
Znak ladinskega prebivalstva najdemo v kmetijski krajini in v podeželski arhitekturi dolin, v poimenovanju krajev, v lokalni tradiciji, kuhinji in lokalni literarni produkciji. Majhna literarna dediščina je v zadnjih tridesetih letih zaznamovala ohranjanje ladinskega jezika iz Comelica.
DIMENZIJE IN ZASTOPANJE
V Comelicu je nekaj več kot 7000 prebivalcev, od katerih večina govori ladinski jezik, vendar dokončnih podatkov o dejanskem številu ni. “16 Regole del Comelico” (16 Pravil Comelica), starodavne skupnosti prvotnih družin v dolini, svoje upravne in skupne stavbe krasijo z ladinskimi.
Občine Comelico Superiore, Danta, San Nicolò, Santo Stefano in San Pietro so zapisale v svoje statute da pripadajo ladinski jezikovni manjšini. V nekaterih občinah se občinske seje odvijajo v ladinščini. Šole v dolini vključujejo možnost poučevanja ladinščine z učitelji in ostale dejavnosti, kot sta gledališče in glasba.
Ladinske Unije so v teh letih s prepričanjem, zavzetostjo in ljubeznijo izvajale zaščito jezika. Na pokrajini ravni deluje Istituto Ladin de la Dolomites, ki izdaja tudi šestmesečno revijo "Ladin!". Union ladina iz Comélga ima sedež v Costalti.
LINK
www.gruppofolkilegar.flazio.com
www.youtube.com/channel/UCmw8YZhFFYTMC3WZtcCXD2Q
digilander.libero.it/costalta/proverbi/index.html
www.casamuseoangiulsai.it www.casamuseoangiulsai.it/Costalta_di_Cadore.html
DRUGI VIRI
De Bolfo V., Ferrario V., Turato A. (a cura di) (2005), Raccolta toponomastica. Carta topografica del territorio, Regole di San Nicolò e di Costa, San Nicolò di Comelico
De Zolt G., Dizionario del dialetto ladino di Campolongo di Cadore, Istituto bellunese di ricerche sociali e culturali, 1986. (http://www.dialettocampolongo.eu/wordpress/)
GRC, Il ladino di Comelico Superiore, Antiga, Treviso, 2008.
Tagliavini C., Il dialetto del Comelico, Firenze, Ed. Olschki, 1926.
Tagliavini C., Il dialetto del Comelico e Nuovi contributi alla conoscenza del dialetto del Comelico, ristampa a cura della Comunità Montana del Comelico e Sappada, 1988.
Union Ladina dal Comelgo Gruppo La baita – Ferruccio Sacco, Mascrade a San Colò – “satire” per carnevale e altri scritti (1943-1964) con una appendice sui carnevali presenti.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
