Epidemija koronavirusa že več mesecev temeljito preoblikuje naše vsakdanje življenje. Ne glede na vse (začetne) težave in nevšečnosti pa se življenje vendarle počasi vrača v stare tirnice, čeprav z določenimi omejitvami in prilagoditvami. Turizem pri tem ni nobena izjema. Če je v začetku kazalo, da bo pandemija popolnoma prekinila turistično dejavnost, je turistični sektor kmalu pokazal veliko mero prilagodljivosti. Ne glede na to pa se tudi na turističnem področju kažejo številne posledice pandemije. Na nekatere med njimi je že bilo opozorjeno v prejšnji tematski številki novičnika. V tem prispevku želim predvsem izpostaviti nekaj značilnosti sedanje turistične situacije v Sloveniji ter opozoriti na dodan pomen trajnostnega turizma v teh okoliščinah.
Slovenija je kot turistična destinacija v preteklih letih bila močno odvisna od tujih gostov, katerih prihod je v »pokoronskem« obdobju seveda upadel. Kot odgovor se je slovenska vlada odločila za spodbujanje turističnih obiskov s strani domačih gostov, in sicer predvsem s pomočjo t. i. turističnih bonov. Do turističnih bonov v višini 200 € so upravičeni vsi odrasli prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, unovčiti pa jih je mogoče za plačilo nočitve z zajtrkom pri vseh domačih turističnih ponudnikih do konca leta 2020. Podatki, ki jih je sredi julija objavila slovenska Finančna uprava, dokazujejo, da so se boni hitro »prijeli« in tako očitno uspešno spodbudili domači turizem. Prebivalci Slovenije so tako že v prvem mesecu unovčili približno 150.000 bonov v skupni vrednosti 20,5 milijona evrov, na ta način pa je bilo spodbujeno tudi dodatno trošenje na turističnih destinacijah. Pričakovati je, da bo v prihodnjih mesecih, ki predstavljajo vrhunec turistične sezone, poraba bonov še močno narasla.
Ne glede na uspešnost (ali pomanjkanje le-te) ekonomsko multiplikativnih učinkov bonov, ki bo po preteku njihove veljavnosti gotovo deležna obširnih analiz, pa je »obdobje koronavirusa« že razkrilo pomen trajnostnega turizma ter razvoja turistično doslej manj »obleganih« krajev. To dejstvo je predvsem posledica nujnosti izogibanja tesnih telesnih stikov, ki se jim je na množičnih turističnih destinacijah zelo težko izogniti. Kakšna je v tem oziru vloga bonov oz. spodbujanja domačega turizma, ki smo mu priča? S stališča razvoja trajnostnega turizma turistični boni po eni strani predstavljajo dobrodošlo novost, saj je turizem v okviru domače države zaradi krajših potovalnih razdalj ipso facto manj obremenjujoč do okolja. Po drugi strani pa je analiza unovčenih bonov po prvem mesecu od njihove uvedbe pokazala, da so bili večinoma izkoriščeni za nočitve v najbolj znanih (in obremenjenih) turističnih destinacijah. Največ bonov je bilo tako izkoriščenih v Portorožu, sledijo pa Izola, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Podčetrtek.
Razvoj trajnostnega turizma tako tudi v »pokoronskem« obdobju ni nekaj samoumevnega, temveč od ponudnikov in drugih relevantnih akterjev zahteva aktiven pristop. Očitno je namreč, da se turisti ob odsotnosti dodatne ponudbe še naprej (večinsko) odločajo za obisk najbolj priljubljenih destinacij. Na srečo pa dobrih pobud na tem področju ne manjka. Na območju zahodne Slovenije je tako npr. od 18. julija do 4. oktobra obiskovalcem med vikendi na voljo brezplačni avtobusni prevoz na relaciji Koper–Štanjel s postanki na Kozini, v Lipici, Divači in Sežani. Ponudba je še posebej namenjena kolesarjem, saj je avtobus opremljen s prikolico za kolesa. Projekt je ena izmed pilotnih aktivnosti v okviru projekta Crossmoby iz programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020. Osnovni namen projekta je spodbujanje trajnostne mobilnosti, storitev pa se dobro vklaplja tudi v nove turistične smernice, saj obiskovalce iz pogosto preobremenjenih obalnih krajev usmerja na manj obiskano kraško območje.
V novih razmerah se torej še dodatno izrisuje pomen projektov usmerjenih v razvoj turistično manj znanih območij ter trajnostnega turizma, kamor se seveda uvršča tudi MerlinCV. Glede na očitno daljšo prisotnost virusa in posledično nujnosti zaščitnih ukrepov pa bo njihov pomen kot kaže še naraščal.
Avtor: Matic Batič (ZRS Koper)
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
