Primorski tehnološki park aktiven v iskanju dobrih praks sodelovanja kreativnih industrij in tradicionalnih podjetij, relevantnih za projekt DIVA

Strateški projekt DIVA stremi k vzpostavitvi okolja, ki bo vzpodbujalo čezmejno sodelovanje in družbene ter tehnološke inovacije, ne samo za danes, temveč tudi za družbo prihodnosti. Partnerji si prizadevajo, da bi z obstoječimi in novimi platformami različnih vsebin pripomogli k tesnejšemu sodelovanju gospodarstva, umetnosti, oblikovanja in k kreiranju različnih družbenih pobud.
 

Projekt med drugim predvideva proučevanje obstoječih praks sodelovanja med kreativno in umetniško sfero ter tradicionalnim podjetništvom, saj se na podlagi obstoječega lahko naučimo, morebiti celo izognemo napakam. Iskanje dobrih praks pa ni le iskanje znanja, temveč tudi stikov, saj bodo vozlišča, ki bodo povezovala kreativnost in podjetništvo, umeščena v čezmejni prostor, družbo, procese, dogajanje. Oblikovala se bodo nova znanja, podporni mehanizmi in povezave.
 

Primorski tehnološki park je oktobra 2019 v Beogradu (Srbija) obiskal nekaj dobro delujočih vozlišč, ki povezujejo umetnost, kreativnost s podjetništvom. Pogovarjali smo se z ustanovitelji vozlišča Mikser, Nova Iskra, Smart Office, in pri tem izmenjali izkušnje in informacije o učinkovitem in dolgoročno zastavljenem vozlišču, ki bo delovalo tudi v dobrobit širšemu prebivalstvu. Za dolgoročen obstoj je namreč bistvenega pomena prav vpetost in domet vozlišča, pa tudi podpora političnih odločevalcev, kjer vozlišče deluje. Primer dobre prakse ugodnega delovnega okolja je tudi letališče Nikola Tesla v Beogradu, kjer lahko potnik izkoristi mirni delovni kotiček in opravi marsikatero nalogo. Lahko se sreča s poslovnim partnerjem, pusti reklamni material, mogoče celo sklene posel.
 

Poglejmo vozlišča, ki smo jih obiskali. Vsa so bila umeščena v stari del Beograda, kjer je umetnost, kreativnost “avtomatično” del poslovnega sveta. Ta del mesta sam po sebi ponuja odprtost, drugačnost, je tisti del mesta, kjer se navidezno čas upočasni in prične se navdajanje s kulturo, tradicijo in mestnim utripom starega jedra. To je tudi pričakovati, saj umetnost je osredotočenost, inovativnost, “odmik” od realnosti, ne pozna stroge časovne dimenzije kot jo pozna npr. podjetnost in proizvodnja.

Ob vstopu v predprostor vozlišča Mikserja nas je obkrožilo tisočero papirnatih ptic – prostor je napolnila ustvarjalna energija, ki je napovedala zanimivo diskusijo.

Odhod iz vozlišča je bil poln novih izkušenj, prepričanja o tem, da je veliko mogoče narediti, v kolikor obstaja zaupanje v idejo, osebno angažiranje v implementacijo ter vpetost v širši družbeni kontekst. Mikser zna aktivnosti in znanje na področju arhitekture, oblikovanja pohištva povezati s sodobnimi trendi trajnostne proizvodnje. To zagotavlja aktualnost in prihodnost. Mikser festival in Mikser hiša aktivirata splošno javnost in posegata tudi na družbeno-politično področje (prostor tudi za begunce in njihovo kulturo). Nič presenetljivega, da je bila hiša, po mnenju “The Guardian” opredeljena kot eden od 10. najbolj navdihujočih krajev na svetu.

Učenja o vozlišču, ki uspešno povezuje kreativno, poslovno in znanstveno sfero, ni bilo konec. Kaj vse se je skrivalo za vrati vozlišča Nova Iskra, vnaprej ni bilo mogoče napovedati. Nova iskra je prvi kreativni HUB v Balkanski regiji, ki si prizadeva povezati kreativno industrijo, tehnologijo in ljudi. Namen je razvijati kreativno razmišljanje, kvalitetne ideje, nove organizacijske modele in pospešiti rast inovativnega podjetništva prihodnosti – pri tem pa upoštevati izzive in hitre spremembe sodobne družbe.

Ambiciozno zastavljeno - a kako besede prevesti v konkretno stanje? Vstop v Novo Iskro obiskovalca preplavi pozitivna delovna energija. Prostor spominja na veliko in razgibano mravljišče, s številnimi sobami, večnamenskimi prostori; v ločenih kotičkih teče diskusija, izmenjujejo se ideje, izkušnje, znanje; nekateri delajo pred svojimi računalniki, nekateri v sobah za velikimi šipami sestankujejo, drugi se sproščajo in pogovarjajo v družabnem prostoru z biljardom, pripravljajo kosilo ali malico in kuhajo kavo, tretji pripravljajo predstavitve v prostoru, ki spominja na mini-kino. Obiskovalci Nove Iskre sledijo nekemu cilju, so zagnani, vidi se, da radi pridejo v prostore. Torej ne gre le za prostor, temveč nekaj več. V Novi Iskri je moč najti »coworking«, mentorstvo, strokovni nasvet, ljudi iz znanstvenega, kreativnega in podjetniškega sveta; rešiš lahko konkretno težavo, istočasno pa spoštuješ večje trende po družbeni inovaciji, zelenem in odgovornem gospodarstvu, prispevaš k širši dobrobiti, trajnostnemu razvoju, pridobiš znanje o alternativnih virih financiranja in drugo. 

Da je dobro poslušati in slediti potrebam uporabnikov, še posebej tistih, ki potujejo, je že leta 2012 ugotovilo osebje Smart Office-coworkinga. Umeščen je v staro mestno jedro Beograda in tako dosegljiv mnogim institucijam. Inovativnost je zagotovo pomembna, a veliko je že bilo odkritega in preverjenega. Včasih je potrebno proizvod, storitev, način dela “osvežiti”, dopolniti, kar se doseže s poslušanjem in opazovanjem uporabnikov. »Coworking« ni le prostor, temveč ponuja komunikacijo in izmenjavo idej različnih strokovnjakov, vzpostavlja se mreža kontaktov in s tem tudi  večja vidnost in prepoznavnost. Vključuje tudi širšo skupnost, ki jo informira in osvešča o pomembnih temah.

Priložnost za učenje o obstoječih vozliščih je ponudil tudi Kreativni forum, ki je potekal med 12. in 15. novembrom 2019 v Ljubljani in ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije, Unija za Sredozemlje ter nemško združenje GIZ. Kreativni forum Ljubljana je mednarodna platforma, osredotočena na kulturne in kreativne industrije, ki povezuje ustvarjalce in stratege s področja kreativnih industrij s snovalci politik iz več kot dvajsetih držav Južnega Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Primorski tehnološki park se je udeležil visokega političnega panela ter študijskega obiska kreativnih praks Slovenije. Veliko je bilo povedanega o kreativnem sektorju, posebej pa je bil podčrtan pomen integracije in večsektorske komunikacije. Kreativni sektor sokreira moderno, razvito in humano družbo in predstavlja 5% BNP oziroma 10% zaposlitveni delež Mediteranske regije. Sektor je ekološki, trajnostno naravnan, kreativen, ponuja zaposlitve in je jedro četrte industrijske revolucije – Industry 4,0.

V okviru foruma smo obiskali galerijo/center urbane kulture DobraVaga, kreativni laboratorij RogLab, alternativni center kulture Metelkova City, pop-up center za kreativno gospodarstvo in prostor za nove podjetniške priložnosti Center za kreativno gospodarstvo z BIG See platformo.

Kaj je uspešen HUB na podlagi obiskov in zbranih informacij?