PRIMIS - Predstavitev manjšinskih skupnosti: Kimbri

Novice

POREKLO

Kimbri govorijo germanski jezik, katerega poreklo je še danes predmet razprav med učenjaki. Najverjetnejša teza, podprta z zgodovinsko-jezikoslovnimi študijami, povezuje kimbrijski jezik s selitvami skupin z bavarsko-tirolskega območja, ki so našle prosta ozemlja in varen položaj na izoliranih ozemljih kot je “Altopiano dei Sette Comuni”. Leta 1500 je Francesco Caldogno v svojem poročilu beneškem dožu o gorah Vicenze zapisal da se je kimbrijski jezik govoril po vseh gorah med reko Adižo in reko Brenta.

OBMOČJE

Prebivalstvo je na bolj ali manj artikuliran način zasedalo nekatera gorska območja Benečije (Sette Comuni, Lessinia in, šele v 1800-ih, Cansiglio) in Trentina (Luserna). Oblikovali so tri vrste naselja:

  • Funkcionalne kmečke stavbe, izolirane, ki podpirajo kmetijsko-gozdarsko-pastoralne dejavnosti (proizvodnja premoga, lesa, mleka, sira, živinoreja);
  • Contrade (majhne skupine hiš);
  • Vasi s trgi in ulicami, urejene v skladu s podeželskim življenjem.

Tako kot v celotni severni Italiji, so bile občine leta 1200 organizirane tudi na Kimbrskem območju. V začetku 1300-ih so se občine planote združile v federacijo, da bi čim bolj neodvisno upravljale svoja ozemlja, branile davčne oprostitve ter ohranile svoje "privilegije" na področju gospodarstva in uprave. “Altopiano” je s to posebno upravno strukturo, imenovano "Reggenza dei Sette Comuni", do leta 1807 lahko užival upravno neodvisnost.

Kolektivno lastništvo je bil pomemben načrt upravljanja zemljišč. To je bilo pravno razmerje narejeno po starem običaju, ki ni bilo pisno podrobno opisano, vendar še danes velja na planoti: določa da večina ozemlja ni zasebna in niti državna lastnina, ampak kolektivna last prebivalcev, ki uveljavljajo pravico javne rabe.

 

DIMENZIJE IN ZASTOPANJE

Jezik Kimbrov je skozi stoletja doživel izjemno spremembo, koreninil se je globoko na ozemlju in se tudi prilagajal različnim družbeno-jezikovnim kontekstom. Glede na podeželsko poreklo obstajale so tri različne "različice", značilne za razne lokalne resničnosti.

V sedemnajstem stoletju je bilo okoli 20.000 govornikov, a sčasoma so se drastično zmanjšali. Trenutno je ocenjeno da je manj kot tisoč ljudi, ki lahko govorijo ali razumejo jezik. Večinoma so koncentrirani v jezikovnih otokih Luserna/Lusérn (TN), Roana/Robaan (VI) na planoti sedmih občin in Giazza/Ljetzan v Občini Selva di Progno (VR).

Nekateri učenjaki označujejo kot standardni jezik tisti, ki se govori v ozemlju Asiaga, čeprav ga danes govori zelo malo ljudi. Razlog je v dejstvu da je bila planota Asiaga prvo območje naseljevanja naseljencev.

Kimbri so zaščiteni, ker je Italija član Konvencije Sveta Evrope o zaščiti manjšin. Leta 2002 v Luserni je bil ustanovljen enotni odbor zgodovinskih nemških jezikovnih otokov v Italiji, ki združuje predstavnike različnih nemško govorečih manjšin v Alpah.

V občinah, kjer jezik preživlja, obstajajo kulturne ustanove, ki ščitijo in krepijo jezik in identiteto kimbrov:

  • Istituto Cimbro di Luserna (Kulturinstitut Lusérn;
  • Istituto di Cultura Cimbra di Roana (‘z Haus dar Zimbrischen Bizzekhot);
  • Curatorium Cimbricum Veronense di Giazza (VR).

 

PRIMIS_Comunità CIMBRI_5.jpg

 

LINK

https://www.cimbri7comuni.it/

http://www.cimbri.it/

http://www.istitutocimbro.it/

 

DRUGI VIRI

  • Quaderni di Cultura Cimbra (periodico)
  • Luca Panieri, Dizionario online del Cimbro dei Sette Comuni
  • Umberto Martello Martalar, Dizionario della lingua Cimbra dei Sette Comuni Vicentini – parte prima
  • Umberto Martello Martalar, Dizionario della lingua Cimbra dei Sette Comuni Vicentini – parte seconda
  • Alfonso Bellotto, I racconti di Luserna
  • Costantina Zotti Tanti, Mezzaselva – Kan Toballe
  • Domenico Antonio Sartori, Storia della Federazione dei Sette Comuni
  • AA VV, Canti cimbri dei Sette Comuni
  • Umberto Patuzzi, An mintzig timbris – Un po’ di cimbro
  • Giovanni A. Frigo – Daniele Frigo, Gli ultimi anni della Reggenza dei 7 Comuni
  • S. D. Frigo, Favole cimbre
  • S. Bonato – P. Rigoni, Terra e vita dei Sette Comuni
  • F. Caldogno, Relazione delle Alpi Vicentine e de’ Paesi e Popoli loro
  • A. Dal Pozzo, Memorie Istoriche dei Sette Comuni Vicentini
  • I. Cacciavillani, I Privilegi della Reggenza dei Sette Comuni 1339-1806

 

PRIMIS_Comunità_CIMBRI_2_0.jpg

 

Tools