POREKLO
Povezava Furlanije in vzhodne Benečije sega v rimske čase, ko je mesto Iulia Concordia bilo v pravnem in ekonomskem smislu odvisno od Ogleja.
Škofija Concordie je bila odvisna od oglejske cerkve in postala je temeljni del oglejskega patriarhata v srednjem veku.
Do napoleonskega obdobja, ko se je okrožje Portogruara združilo z Benetkami, je bila vzhodna Benečija fizično, pravno in kulturno "furlanska". Glede na svojo zgodovino, danes so furlani v Benečiji bolj kulturna kot etnična identiteta.
OBMOČJE
Predel Benečije v katerem se največ govori furlanščina je spodnja nižina med rekama Lemene in Tagliamento, zlasti občine San Michele al Tagliamento, Fossalta di Portogruaro, Teglio Veneto, Gruaro in Cinto Caomaggiore.
DIMENZIJE IN ZASTOPANJE
Popisa govornikov furlanščine v Benečiji ni. Furlanski jezik zdaj govori majhen krog starejših ljudi, zadnje priče kmečke in podeželske kulture. Na upravni ravni so skoraj vse občine občutljive na vprašanja povezana s furlansko identiteto, četudi se v ta namen izvaja malo pobud. San Michele al Tagliamento je izjema, kjer še danes približno polovica prebivalstva govori furlanščino in kjer deluje občinski svet za furlane. Omeniti je treba tudi, da furlansko jezikovno manjšino ščiti L.R. 73/1994 Benečije.
LINK
https://digilander.libero.it/AntonioPanciera/ - FOGOLÂR FURLAN. "Antonio Panciera". del Veneto Orientale tra Livenza e Tagliamento.
http://www.labassa.org/ - Kulturno združenje namenjeno poznavanju, izboljšanju in varovanju dediščine kulturnih identitet Latisane in Portogruara.
DRUGI VIRI
Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana 1984.
San Michêl, a c. di Giuseppe bergamini e Giovanni Pillinini, Società Filologica Friulana 1985.
Una civiltà che sta scomparendo alle soglie del terzo millennio. Analisi storica della civiltà contadina in un territorio compreso fra le due Regioni e diviso da un fiume, a c. di Enrico Fantin, La Bassa 1999.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
