PRIMIS - Poučevanje regionalnih ali manjšinskih jezikov v šolah EU

Nedavno poročilo mreže Eurydice “Poučevanje regionalnih ali manjšinskih jezikov v evropskih šolah”, ki je bilo izdelano za drugo izdajo European Education Summit, ponuja pregled regionalnih ali manjšinskih jezikov, ki se govorijo v EU. Poročilo je promoviral Generalni direktorat EU za izobraževanje, mladino, šport in kulturo in je bilo objavljeno septembra 2019.

Dejansko je v EU približno 60 avtohtonih regionalnih ali manjšinskih jezikov, ki jih priznavajo in spodbujajo izobraževalne oblasti raznih evropskih držav, uradnih jezikov je pa 42. V mnogih od teh držav imajo uradni status, to pomeni da se poleg uradnega jezika uporabljajo v pravne in upravne namene na določenih območjih države.

Poročilo predstavlja nekaj primerov političnih pobud in nacionalnih ukrepov za podporo pri poučevanju regionalnih ali manjšinskih jezikov v šolah, s posebnim poudarkom na:

• uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov s strani visokošolskih organov v uradnih dokumentih osnovnega in srednjega šolstva v javnih in zasebnih šolah (nacionalni učni načrti, izobraževalni programi, ocenjevalni dokumenti, nacionalni izpiti in priporočila, ki spodbujajo šole katere ponujajo pouk v teh jezikih);
• nekatere politike in ukrepe za poučevanje regionalnih ali manjšinskih jezikov v različnih evropskih izobraževalnih sistemih;
• nekatere projekte, ki se financirajo iz programov Erasmus + in Creative Europe, ki podpirajo učenje regionalnih ali manjšinskih jezikov.

Po mnenju omrežja Eurydice imajo izobraževalne oblasti pomembno vlogo pri zaščiti in promociji regionalnih ali manjšinskih jezikov. Podatek je pomemben, če upoštevamo da večina nacionalnih izobraževalnih sistemov vseh 34 držav, ki sodelujejo v programu Erasmus +, v svojih uradnih dokumentih omenja regionalne ali manjšinske jezike. Število jezikov pa se med nacionalnimi izobraževalnimi sistemi močno razlikuje, tako zaradi različnih političnih zavez za ohranjanje in promocijo regionalnih ali manjšinskih jezikov kot zaradi specifične jezikovne pokrajine vsake države. Ne glede na to, da v več državah uradni dokumenti o izobraževanju omenjajo več jezikov (v 1 državi od 6 več kot deset jezikov).

Poročilo poudarja kako poučevanje teh jezikov v šolskem učnem načrtu lahko spodbuja poučevanje jezikov na različnih ravneh. Šole, ki spodbujajo jezike, izkoriščajo različna jezikovna ozadja učencev za povečanje njihove kulturne in jezikovne ozaveščenosti. Poleg tega je nadaljnji pozitiven dejavnik spodbujanje pozitivne klime za poučevanje jezikov.

Politike in ukrepi zbrani v tem poročilu, lahko razvrstimo v več kategorij; v nekaterih državah (večina) se osredotočajo na poučevanje regionalnih ali manjšinskih jezikov v šolah (vključno z zgodovino in kulturo), v drugih se regionalni ali manjšinski jeziki uporabljajo kot glavni jezik poučevanja za nekatere ali vse šolske predmete. Nazadnje, v nekaterih primerih se spodbujajo regionalni ali manjšinski jeziki zunaj šolskih učnih načrtov. Poleg tega v nekaterih državah obstajajo posebne politike, ki podpirajo razvoj šol s poučevanjem v manjšinskih jezikih (kot v primeru manjšega števila učencev na razred).

V vseh primerih poročilo poudarja obstoj posebnih zakonov in financiranja kot nujen pogoj, da se zagotovi razpoložljivost uporabnih virov za razvoj poučevanja regionalnih ali manjšinskih jezikov. Ta sredstva vključujejo usposabljanje in podporo učiteljem regionalnih ali manjšinskih jezikov, ustrezna učna gradiva in dodatna sredstva, kot so kulturni centri, spletne strani, razstave itd.

Nazadnje, poročilo Eurydice, z nekaterimi primeri poudarja pomembno vlogo financiranja v okviru evropskih programov Erasmus + in Creative Europe pri podpori regionalnemu ali manjšinskemu učenju jezikov. Njihov učinek je koristen za sektorje šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, učenje odraslih, pa tudi kulturne, ustvarjalne in avdiovizualne sektorje in tudi spodbujanje mobilnosti ljudi ter čezmejna in nadnacionalna partnerstva.