Okolica dvorca Ravne pri Pivki je razčlenjena na več vsebinsko zaključenih enot: drevorede, okolico hleva, ki ga upravlja Kobilarna Lipica, park z eksoti zahodno od dvorca, park z eksoti vzhodno od dvorca, pas neposredno ob dvorcu in parter. Dvorec z obema pripadajočima parkoma in parterjem sestavlja arhitekturno in vrtno-arhitekturno celoto, ki jo je zaradi pričevalne vrednosti smiselno ohranjati. Skupaj s sistemom dvostranskih drevoredov se ta spoj arhitekture in vrtne arhitekture mehko vpenja v širšo krajino. V premeru dvorca Ravne in njene okolice lahko zato govorimo o krajinsko-arhitekturnem dosežku, vrednem ohranjanja.
Dvostranskih drevoredov, ki potekajo južno in zahodno od dvorca je več, predvsem pa gre za drevorede listavcev, med katerimi prevladuje lipa. Vsi drevoredi listavcev predstavljajo kakovostne krajinsko-arhitekturne poteze v prostoru, ki so vredne ohranjanja v svoji izvirnosti. Zahodno od dvorca je deloma ohranjen park z eksotičnimi drevesnimi vrstami, kar je značilnost graščinskih parkov iz 2. polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Najbolj imenitno drevo je gorska sekvoja (Sequoiadendron giganteum), ki je velikih dimenzij in zelo vitalna. Na drugi strani poti proti kašči pa stoji velika Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana). Vzhodni del graščinskega parka z eksotičnimi drevesnimi vrstami je manjši od zahodnega, a ima enako pričevalno vrednost. Od dreves sta tu med drugim eksotična smreka (verjetno črna smreka) in cipresovka (Thija ali Chamaecyparis).
Ob parku dvorca je posajena Glicinija (Wisteria), ki je značilna za parke iz preloma stoletja in začetka 20. stoletja. Zaradi odličnega stanja je ovijalko primerno ohraniti tudi v primeru obnove stavbe. Na gredici pri dvorcu so posajene vrtnice. Nekaj vrtničnih grmov je iz šestdesetih let, dva primerka pa sta starejša in sta predstavnika zgodovinskih vrtnic. Parterni del do katerega vodijo kamnite stopnice v osi dvorca je vrtno arhitekturno zelo zanimiv, saj izkorišča padec terena za členitev parterja v več delov. Pas pod visokim suhozidom je bil v zadnji ureditvi, ki je glede na uporabljene materiale nastala v začetku 20. stoletja, namenjen zelenjavnemu vrtu. Najbolj zanimiv pa je skrajno vzhodni del zgornje terase, kjer je trenutno popolnoma zaraščen ostanek steklenjaka – oranžerije. Namenjena je bila prezimljanju občutljivih okrasnih rastlin, predvsem čebrovk kot so oleandri, oranževci, bananovci, vrtnice čajevke idr. Verjetno so oranžerijo uporabljali tudi kot bivalni zimski vrt.
Povzeto po: Matjaž Mastnak, Mnenje o hortikulturni vrednosti okolice graščine Ravne.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
