Scorrano, M., Danielis, R., Pastore, S., Lughi, V., & Massi Pavan, A. (2020). Modeling the Total Cost of Ownership of an Electric Car Using a Residential Photovoltaic Generator and a Battery Storage Unit—An Italian Case Study. Energies, 13(10), 2584, https://doi.org/10.3390/en13102584
V času ko električna vozila vedno bolj pridobivajo na sprejemanju, vse več gospodinjstev razmišlja o možnosti nakupa svežnja, z vključenim električnim vozilom, fotovoltaičnim sistemom in baterijsko shranjevalno enoto. Poleg privlačnih koristi za okolje, pa je z ekonomskeg vidika takšna izbira negotova. Ker imajo pri tem vlogo številne spremenljivke, smo vzpostavili model skupnih stroškov lastništva, da bi ocenili, ali in pod katerimi pogoji je nakup (in polnjenje iz električnega omrežja) stroškovno konkurenčen v primerjavi z običajnim motorjem z notranjim izgorevanjem. Če prvič kombiniramo takšen ekonomski model z energijskim modelom in modelom voznega profila, ugotovimo, da je lahko stopnja samoproizvodnje električne energije, ki se uporablja za polnjenje električnega avtomobila, zelo visoka in se giblje od 90% do 62%, odvisno od letne prevožene razdalje. Stroški takšne električne energije so zelo različni in so lahko nižji od cene električne energije v omrežju za prevožene dolge letne razdalje ter ob upoštevanju davčne spodbude. Praksa pametnega polnjenja, ki temelji tako na gospodarskih dejavnikih kot na vremenski napovedi, lahko močno poveča samooskrbo in vodi v neodvisnost od električnega omrežja. Ocenjujemo, da je glede na trenutne italijanske finančne spodbude potrebno prevoziti 10.000 km/leto, da bo električno vozilo stroškovno konkurenčeno v primerjavi z zmogljivostjo enakovrednega motorja z notranjim izgorevanjem. Takšen prag se poveča, če preseže finančne spodbude na več kot 25.000 km/leto.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
