Vipavska dolina je v zadnjih letih postala ena od najbolj »vročih« slovenskih turističnih destinacij. Njen mednarodni preboj so zagotovila poročila v številnih vodilnih turističnih publikacijah, npr. Lonely Planetu, ki je Vipavsko dolino leta 2018 celo uvrstil na svojo letno listo desetih priporočenih destinacij v Evropi. Tuji raziskovalci so se navduševali predvsem nad bogato kulinarično in vinarsko ponudbo, pa tudi nad številnimi možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa. Vipavska dolina tako danes visoko kotira predvsem na področju kulinaričnega turizma, cenijo pa jo tudi ljubitelji narave ter športni navdušenci, ki jih tu poleg številnih možnosti za pohodništvo in kolesarstvo čakajo tudi plezalne poti, priložnosti za jadralno padalstvo ipd.
Manj znano pa je, da je Vipavska dolina izredno bogata tudi s kulturno dediščino, predvsem s številnimi gradovi in dvorci; če so gradovi žive priče o vojaški in trgovski pomembnosti doline v srednjem veku, pa številni baročni dvorci pričajo o nekdanjem razkošnem življenju številnih plemiških družin, ki so si Vipavsko dolino izbrale za svoje bivališče. Vsi gradovi in dvorci žal niso v najboljšem stanju, žal se v nobenem od njih ni v celoti ohranila notranja oprema. Ne glede na to pa tudi tisti v slabšem stanju obiskovalcem ponujajo plastičen pogled v preteklost in so zaradi svoje arhitekture in bogate zgodovine vsekakor vredni obiska. V naslednjih številkah novičnika bodo predstavljeni nekateri od najlepših in najzanimivejših vipavskih gradov in dvorcev. Rubriko začenjamo z gradom Rihemberk, ki gotovo sodi med najmogočnejše, pa tudi najslikovitejše gradove v Vipavski dolini.
Grad Rihemberk, »kralj« vipavskih gradov
Če bi gradovi in dvorci poznali hierarhijo, bi med grajskimi stavbami na širšem območju Vipavske doline prvo mesto brez dvoma pripadalo gradu Rihemberk. Drzno postavljen na vzpetino nad vasjo Branik s svojim visokim obzidjem in mogočnim centralnim stolpom (t. i. bergfridom) povsem dominira nad dolino Branice in predstavlja enega najslikovitejših gradov ne le na Primorskem, temveč v celotni Sloveniji. Grad Rihemberk pa si prvenstva ne zasluži le zaradi svoje lege in mogočne arhitekture, temveč tudi zaradi starosti. Predstavlja namreč enega redkih gradov na tem območju, katerih osnovna podoba se je ohranila še iz srednjega veka. Na mestu nekdanje prazgodovinske utrdbe so namreč gospodje Rihemberški, fevdniki grofov Goriških, že v 12. stoletju začeli z gradnjo sedanjega gradu. Utrdba se je nato razvijala postopoma, v 13. stoletju je bil zgrajen mogočen bergfrid, ki še danes predstavlja osrednji del gradu.
V prihodnjih stoletjih so se lastniki gradu večkrat menjali, zadnji (plemiški) lastniki so bili Lanthieriji, ki so grad pridobili v sredini 17. stoletja in mu z nekaj dozidavami dali današnjo podobo. Rihemberški grad je torej preživel številne lastnike in zgodovinske ujme, ki so se zgrinjale nad Vipavsko. Zadnja in najhujša ga je doletela med drugo svetovno vojno, ko je bil grad celo požgan, a mogočni srednjeveški zidovi so preživeli tudi ognjene zublje. V povojnih letih je nato sledilo več obnov; zadnja obnova, ki je bila zaključena v letu 2020, je gradu dokončno povrnila nekdanji sijaj.
Po obnovi je grad ponovno odprt za obiskovalce, ki si lahko ogledajo enega najpomembnejših primerov srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji. Vrhunec ogleda vsekakor predstavlja vzpon na mogočni bergfrid, iz katerega se odpira čudovit razgled na vinogradniško območje doline Branice in vas Branik s slikovito cerkvijo sv. Urha. Zanimivo je, da v zadnjih letih grad Rihemberk ne predstavlja le pomembne kulturne znamenitosti, temveč je prevzel tudi nekoliko nepričakovano naravovarstveno vlogo. Nekatere dele grajske stavbe so si namreč za zatočišče izbrale številne ogrožene vrste netopirjev. Območje gradu je zato vključeno med zavarovana območja narave Natura 2000.
Avtor: Matic Batič
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
