»Nadregionalna ocena ranljivosti Alp. Metodološki pristop do sprememb pokrovnosti tal na alpskih krajinskih območjih za potrebe usklajevanja z urbanimi območji«: partner IUAV - Planning and Climate Change LAB je v reviji Urban Climate objavil študijo, ki je bila izdelana v okviru projekta SECAP, o spremenjenem načinu koriščenja alpskega prostora zaradi podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe so svetovni pojav, ki prostorsko vpliva na mesta, naravno okolje in gospodarske dejavnosti. Da razumemo, kako se naše življenje spreminja zaradi teh pojavov, in da bomo pripravljeni na obvladovanje teh nevarnosti, moramo razpolagati s konkretnimi instrumenti za srednje in dolgoročno napovedovanje in nadzorovanje. Najprej je treba ugotoviti, kateri so učinki podnebnih sprememb za prostor, ki ga moramo varovati in ohranjati. Na te zahteve se morajo odzivati raziskovalci in prostorski načrtovalci.
Študija, ki jo je pripravila raziskovalna skupina univerze IUAV iz Benetk, poskuša odgovoriti na vprašanje, kako podnebne spremembe spreminjajo naš način koriščenja alpskega prostora.
Raziskovalci predlagajo uporabo orodja za analizo sprememb snežnih zalog v visokogorju v letih od 1990 do 2017, ki omogoča ugotavljanje, v kolikšni meri se je skrčila količina nakopičenega snega in ledu. Raziskovalci so izvedli dve posebni analizi: eno v Dolomitih na območju Občine Cortina d’Ampezzo in drugo v Julijcih na območju Občine Trbiž. Iz študije izhaja, da se je snežna gmota, ki se ohranja v poletnih mesecih, bistveno skrčila, in sicer za 34% v Cortini in za 90% na Trbižu. Območji preučevanja sta bili izbrani zaradi njune zgodovine, krajinske vrednosti in zlasti globokih gospodarskih vezi, ki ju zaznamujejo. Rezultat raziskave je metoda za boljše upravljanje prostora na različnih ravneh odločanja in za boljši nadzor podnebnih sprememb na celotnem gorskem območju. Raziskovalci univerze IUAV - Planning and Climate Change LAB iz Benetk so orodje oblikovali tako, da podpira procese prilagajanja prostora, zlasti ob upoštevanju strateškega pomena teh območij. V teh krajih bosta namreč potekala dva z gorami in podnebjem tesno povezana dogodka: svetovni smučarski pokal in olimpijske igre 2026.
V članku, objavljenem v mednarodni znanstveni reviji Urban Climate, so na podlagi te študije opisani učinki in posledice podnebnih sprememb, ki jih napovedujejo v italijanskih in slovenskih Alpah.
V prispevku je prikazana metodologija ocenjevanja sprememb deleža snega in ledu v pokrovnosti tal med leti 1990 in 2018 na dveh zaokroženih območjih: v Dolomitih in Julijskih Alpah. Predlagana metodologija naj bi služila kot čezmejno orodje za odpravljanje težav, ki jih povzročajo prekinitve v časovnih serijah zbranih podatkov. Orodje naj bi postalo pripomoček za okoljski nadzor, napovedovanje trendov, zlasti pa za upravljanje prostora v sklopu načrtovanja prilagajanja podnebnim spremembam. Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo kot doslej (po scenariju ‘brez sprememb’), bodo vodni viri izredno izpostavljeni podnebnim spremembam s hudimi posledicami za ekosisteme in urbana okolja. Sedanji sistemi spremljanja in ocenjevanja so razdrobljeni tako glede na metodologijo beleženja podatkov kot na prostorsko distribucijo mreže. Metodologija, ki jo predlagajo raziskovalci, pa deluje v okolju GIS, uporablja postopke daljinskega zaznavanja in instrumente prostorske analize za obdelavo multispektralnih satelitskih slik. Priznane metode razvrščanja omogočajo tudi popolno prepoznavanje homogenih območij na podlagi opredelitve interesnih regij (ROI). Postopek deluje na podlagi spektralnega podpisa satelitske slike in zaznavanja materialno in morfološko homogenih območij. Poleg tega pa upošteva sedanje metode ocenjevanja in lokalno družbenoekonomsko izpostavljenost. Metodologija je usmerjena v proaktivni pristop do ogroženosti in posledic, povezanih s podnebnimi spremembami, in v razumno upravljanje alpskih habitatov in podporo lokalnim upravam. Ta študija želi prispevati k razvoju čezmejnega ocenjevanja, oblikovanju strategij za prilagajanje načrtovanja na podnebne spremembe in pripravi integrirane analize razpoložljivosti vodnih virov.
Link: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2212095519304353
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
