Moderne industrijske strategije temeljijo na specializiranih vedah in sofisticiranih tehnologijah, tudi nanotehnologijah. Obstoječa proizvodna tradicija potrebuje kvalitativne preskoke, da bi bila zmožna soočiti se z aktualnimi globalnimi izzivi. Istočasno pa obstoječi raziskovalni centri že razpolagajo z znanji o novih tehnologijah. Projekt NANO-regija stremi k povezovanju obstoječega znanja s področja nanotehnologij s potrebami proizvodnega sektorja. Primorski tehnološki park je eden od partnerjev strateškega projekta NANO-regija/Interreg Slovenija Italija, ki povezuje raziskovalne institucije in poslovno skupnost.
Partnerji so z nami delili nekaj svojih izkušenj.
Vesna Jereb, Head of R&D, Polident
fotografije
Kako in zakaj ste se vključili v projekt NANO region Interreg?
Poleg povsem tehnoloških izzivov, se industrija medicinskih pripomočkov sooča tudi z izredno zahtevno regulativo, ki terja najvišje kakovostne standarde od proizvajalcev in ostalih akterjev v dobavni verigi. V letošnjem letu je v EU stopila v veljavo nova Uredba o medicinskih pripomočkih (EU) 2017/745 (MDR), ki vzpostavlja še modernejši in trdnejši regulatorni okvir, s katerim se zagotavlja varnost in učinkovitost medicinskih pripomočkov.
Pri iskanju odgovorov na številna vprašanja nam je tako v pravem trenutku prišel nasproti Primorski tehnološki park z informacijo o projektu NANO region Interreg in mrežo raziskovalnih centrov, ki razpolaga z veliko znanja in visoko zmogljivo raziskovalno opremo.
Kaj ste raziskovali in česa si obetate?
Delo smo usmerili v tri smeri in sicer smo raziskovali stabilnost materialov, obnašanje nanodelcev pri uporabi dentalnih materialov ter vzrok za pojav določenih napak v mikrostrukturi materiala, ki v proizvodnji povzroča izmet.
Ste s sodelovanjem laboratorijev zadovoljni? Bi ponovili izkušnjo ali jo priporočili tudi drugim podjetjem?
Uspešno smo odgovorili praktično že na dve vprašanji, pri tretjem smo na dobri poti in vzpostavljamo optimalno metodo za končno potrditev. Sodelovanje nam je olajšalo pot pri soočanju z izzivi in nam ponudilo nekatere nove prijeme in vpoglede, zato bi bili takih projektov zelo veseli tudi v prihodnje. Trenutno sodelovanje je zaradi splošnih epidemioloških razmer potekalo praktično v celoti na daljavo, kar je vsem deležnikom na tem projektu nekoliko otežilo delo; osebni stik, skupno delo v laboratoriju ter ogled raziskovalne opreme in proizvodnje bi lahko še poglobilo medsebojno razumevanje in spodbudilo nove, sveže ideje, na kar računamo še v prihodnje.
Kako na splošno vidite sodelovanje med laboratoriji in gospodarstvom?
Gotovo ima vsak sektor, tako akademski kot gospodarski, svoje specifike, cilje in izzive, ki jih je težko obvladovati že vsakega zase. Ne glede na to pa imamo tu priložnost pomembnih sinergij, saj se ravno na stičišču različnih ved in sektorjev največkrat rojevajo sveže zamisli in koncepti.
Spremembe v družbi in okolju so vse hitrejše, pojavljajo se nove situacije, nove potrebe, težnje po vedno novih izdelkih in tehnologijah, izdelkih z višjo dodano vrednostjo in na drugi strani velike količine odpadkov ter pozivi k odgovornejšemu ravnanju do okolja in varovanju naravnih virov. V tej splošni situaciji je želja po učinkovitem snovanju in razvoju novih rešitev še toliko večja. Proces snovanja in razvoja je specifičen, enkraten, zelo kompleksen proces s številnimi neznankami in spremenljivkami ter zelo visokimi tveganji; tvorno sodelovanje laboratorijev in industrije lahko ta proces olajša, bolje opredeli, usmeri in pospeši.
Tako na eni strani laboratoriji lahko ponudijo veliko strokovnega znanja, znanstveni pristop ter posedovanje in upravljanje visoko zmogljive raziskovalne opreme, kar je posebej dobrodošlo v začetnih fazah snovanja in razvoja, pri postavljanju in preskušanju konceptov ter potrjevanju posameznih faz, kot tudi pri reševanju kompleksnih problemov v proizvodnji, pa tudi v primerih, ko se pojavi potreba zgolj po posameznih poskusih ali izvajanju občasnih kontrolnih postopkov, kjer bi bil nakup take opreme za podjetje stroškovno in kadrovsko neupravičen. Na drugi strani ima industrija vpogled v potrebe trga, nabor aplikativnih izzivov, sposobnost industrializacije in končnega ustvarjanja tržne vrednosti. Oba partnerja, tako laboratoriji kot gospodarstvo, sta običajno tesno povezana tudi z mednarodnim prostorom in zato lahko v skupne projekte prispevata tudi dodatno odprtost in širino. Pričakujem, da se bo zato v naslednjem obdobju sodelovanje med gospodarstvom in laboratoriji še okrepilo in tudi na novo preoblikovalo.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
