Avtorica: Dr. Urška Bratož
Sedanje krizno stanje nas je opomnilo na to, da moramo biti ves čas pripravljeni na spremembe, in da nas te lahko presenetijo nepripravljene. Človeštvo se je v preteklosti že velikokrat soočalo, ne samo s preživetvenimi krizami nasploh, ampak tudi z epidemijami in pandemijami. Njihov vpliv na vseh ravneh družbenega življenja nikakor ni zanemarljiv. Nazadnje se je svet soočal s pandemijo influence ob izteku prve svetovne vojne, ki je imela grozljive razsežnosti. V zadnjem času pogosto slišimo, da je pandemija Covid-19 najhujša kriza po drugi svetovni vojni; tudi v ekonomskem smislu bo njen učinek gotovo velik. Posebej v turizmu (po nekaterih ocenah naj bi tu šlo za izgube v višini milijarde evrov mesečno), ki je poleg tega povezan z gibanjem ljudi, to pa je v času epidemij seveda močno omejeno.
Tudi v preteklosti so ob nalezljivih boleznih z različnimi ukrepi zamejevali pretok oseb in blaga (sanitetni kordoni, lazareti…) ali uvajali izolacijo na domovih, vendar pa so vedno obstajali ventili (manjši ali selektivni nadzor, krajše karantene…), ki meja niso povsem hermetično zaprli. Predvsem zato, ker bi sicer preveč trpelo gospodarstvo. Pomanjkanje zaradi gospodarske krize bi namreč lahko imelo še usodnejše posledice od epidemije same. Najbrž bi bila taka samoizolacija, kakršni smo priča danes, v preteklih stoletjih nepredstavljiva. Nedvomno bo pri zamejevanju bolezni uspešnejša; bodo pa njene ekonomske posledice, ki jih je že mogoče občutiti, zelo velike.
Veliki pa bodo tudi post-krizni izzivi. Krize pogosto nastopijo nepričakovano; v preteklosti so preživele tiste komponente turizma, ki so po kriznem obdobju našle nove načine za obnovo. Podobno bodo tudi projekti, kakršen je MerlinCV, postavljeni pred zahtevno nalogo. Mnogi sicer menijo, da bo prav regionalni turizem (tu se bo najbrž pokazal tudi pomen Interreg projektov) prvi korak h ponovnemu zagonu turistične dejavnosti, ki bo vsekakor potekal v več fazah. Ko se bodo ukrepi začeli sproščati, bo naravni potek oživljanja turizma najprej osredotočen na lokalne dnevne izlete in raziskovanje regije /države. Tudi ko bodo ljudje lahko potovali, se bodo skušali izogibati gnečam in množično obiskanim lokacijam, ter izbirali dejavnosti, ki predstavljajo manjše zdravstveno tveganje. Prednost projekta MerlinCV je prav v tem, da se osredotoča na lokalno ponudbo, ki se širi na regionalno, nato pa tudi na medregionalno in meddržavno.
Turistični sektor nasploh bo moral postati še fleksibilnejši; potrebno se bo namreč prilagoditi na v veliki meri spremenjene razmere. Deležniki v turizmu (od vlade, akademskih krogov, privatnega sektorja, medijev, civilne družbe…) potrebujejo sposobnost prilagajanja in ustrezna orodja, še preden kriza nastopi. Pripraviti morajo korake, ki omogočajo, da se s pomočjo reorganizacije, sodelovanja, izmenjave načrtov in implementacij za učinkovite odgovore na destabilizirajoče dogodke, ponovno doseže neko ravnovesje. V trenutni fazi je za to sicer že prepozno, a bo potrebno to storiti za morebitne prihajajoče (ponavljajoče se?) krize.
Najbrž bo to v prihodnosti vključevalo vsaj interaktivna navodila za ravnanje turistov in zaposlenih v času krize ter povečevanje učinkovitosti kanalov obveščanja¬¬, oskrbovanje z ustrezno varnostno opremo in usposabljanje ljudi tudi za reorganizacijo dogodkov v času krize, ter seveda vlaganje v inovativne marketinške kampanje, ki bodo učinkovito vplivale na popotniške odločitve ljudi.
Potrebno bo dobro razmisliti, kako bo videti turizem v času po koncu pandemije, opozarjajo poznavalci turizma. Nenazadnje epidemije sprožajo strah, ki ostaja prisoten še dolgo. Povečale se bodo težnje po manj množičnih in bolj izoliranih destinacijah, spremenili se bodo tudi vzorci vedenja pri turističnih obiskovalcih. Povpraševanje bo imelo nove zahteve; pričakovanja v zvezi s higieno bodo višja kot sicer, zahtevalo se bo brezstične rešitve (registracija, check-in, plačevanje…), kar pa bo za seboj potegnilo tudi potrebe po višji stopnji varnosti digitalnih storitev in zaščite identitete. Morda bo virtualna asistenca nadomeščala zaposlene, verjetno se bo morala povečati ponudba produktov za 'zgolj' lokalne obiskovalce, ter celo za 'obiskovalce' iz karantene - virtualnih tur, delavnic na daljavo, pa raznoraznih virtualnih izkušenj in ogledov v živo, kakršnega so si denimo omislili na Ferskih otokih, kjer gledalec usmerja lokalnega vodnika, kamor želi.
V razumevanju teh utemeljenih človeških strahov (ne le pred potovanji, ampak tudi pred gnečami), ki bodo poslej zakoreninjeni v kolektivno podzavest, se bodo morale oblikovati alternative dosedanjim turističnim izkušnjam, novi pristopi ter prilagoditve že obstoječih (ali načrtovanih) turističnih produktov. Nekateri celo menijo, da je sedaj idealen čas za ponudnike, da premislijo svoje destinacije in preoblikujejo ponudbo na način digitalnih rešitev in razprševanja množic, razširitev na podeželske destinacije in v naravo. Tudi MerlinCV ima potencial, da se lahko prilagodi tem novim 'kriznim' smernicam; še toliko bolj bo lahko poudarjal manj znane lokacije, dogodkom in igrifikaciji bo morda nadel virtualno preobleko, orodja v aplikaciji pa bodo lahko služila analizi novih vedenjskih navad obiskovalcev ter njihovega nabora preferenc, s čimer si bo turistični sektor lahko pomagal tudi v prihodnje.
Viri:
https://www.eturbonews.com/268939/how-to-recover-from-a-tourism-crisis/
https://www.euractiv.com/section/coronavirus/news/european-tourism-secto...
https://www.thejakartapost.com/academia/2020/03/02/tourism-resilience-ne...
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
