PRIMIS - Zaščita jezikovnih manjšin v Furlaniji - Julijski krajini

Jezikovna sestava Furlanije – Julijske krajine je zelo artikulirana in edinstvena. Zaradi svojega geografskega položaja se tukaj srečujejo latinski, slovanski in germanski jeziki. V Furlaniji - Julijski krajini se dejansko uporabljajo štirje uradno priznani jeziki: poleg italijanščine je prisotna tudi slovenščina, furlanščina in nemščina.

Poleg zaščite slovenske, furlanske in germanske skupnosti Dežela FJK zagotavlja sredstva za podporo rezijanščine, narečij beneškega izvora in jezikovnih različic v Nadiških, Terskih in Kanalskih dolinah.

Z zakonom št. 482 z dne 15. decembra 1999, v skladu s 6. členom Ustave, je italijanska država uredila predpise za zaščito in valorizacijo zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji. Do tega datuma so zaščitene jezikovne manjšine, zlasti Slovenci Furlanije - Julijske krajine in Nemci Južne Tirolske, sledile posebnim mednarodnim sporazumom, ki so bili sklenjeni ob koncu druge svetovne vojne, kot sta Posebni statut priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975.

Dežela Furlanija - Julijska krajina je že prej sprejela posebne predpise, čeprav drugačnega obsega in z različnim financiranjem za vsako jezikovno manjšino, določeno z zakonom št. 482, zlasti z deželnimi zakoni št. 46/1991 (slovenska manjšina), št. 15/1996 (Furlanski jezik in kultura) in št. 4/1999, čl. 6 (nemško govoreča skupnost).

To pomeni da se po zakonu 482/1999 in kasnejšem zakonu 38/2001 (globalna zaščita slovenske manjšine) v Furlaniji - Julijski krajini pojavlja deželna "večjezičnost". Avtonomna dežela mora delovati na tej podlagi, tudi ob upoštevanju, da so nekatere deželne jezikovne skupnosti specifične in edinstvene za Furlanijo - Julijsko krajino, medtem ko so germanske skupnosti prisotne tudi v drugih italijanskih deželah blizu alpskega loka.

Zakon 38/2001 za zaščito slovenske manjšine predvideva "globalne" posege za določeno manjšino.

To je kompleksna uredba, ki prvič priznava prisotnost slovenske jezikovne manjšine Furlanije - Julijske krajine ne le v tržaški in goriški pokrajini, ki so bile že zaščitene z mednarodnimi sporazumi, ampak tudi v Videmski pokrajini, priznava Inštitut za Slovensko izobraževanje v Špetru in dodelitev sredstev za zaščito družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov občin v Železni dolini, Kanalski dolini, Terski in Nadiški dolini.

Dežela Furlanija – Julijska krajina z deželnim zakonom 15/1996 prvič ureja globalno zaščito furlanskega jezika in kulture, ustanavlja tudi  Observatorij furlanskega jezika in kulture (OLF) in posebno upravno enoto za jezikovne skupnosti. Leta 2004 je OLF nadomestila Deželna furlanska jezikovna agencija (ARLeF).

Delo tehnično-znanstvenega odbora ARLeF je bistvenega pomena za furlansko jezikovno politiko: njegova naloga je načrtovanje in usklajevanje vseh pobud v prid furlanskemu jeziku. V tem smislu je strateška pomembnost zlasti nadzorovanje postopka enotnega zapisovanja v furlanščini in spodbujanje izdelave slovarjev in katerega koli drugega orodja, ki lahko širi in olajša uporabo tega jezika.

Nemške skupnosti FJK so prisotne v šestih občinah Videmske pokrajine.

V občinah Sauris/Zahre, Sappada/Plodn in Paluzza (zaselek pri Timau/Tischlbong) govorijo arhaični jezik, podoben jeziku drugih nemško govorečih skupnosti severne Italije. Z drugimi jezikovnimi skupnostmi severne Italije obstajajo kulturni in jezikovni odnosi in izmenjave, tudi po zaslugi Enotnega odbora nemških zgodovinskih jezikovnih otokov v Italiji (ustanovljenega v Luserni maja 2002).

V občinah Kanalske doline/Kanaltal (Trbiž/Tarvis, Naborjet-Ovčja vas/Malborgeth-Wolfsbach in Tablja/ Pontafel) se govori koroško-nemški jezik.

Odstavki 40, 41, 41 bis deželnega zakona 4/1999 predvidevajo posebne ukrepe za zaščito in pravice nemške skupnosti, zagotavljanje financiranja kulturnih in jezikovnih dejavnosti, tako za kulturne klube in društva kot za vse občine, v katerih so prisotni nemško govoreči državljani.

Pomemben korak na poti prepoznavanja avtohtonih nemških skupnosti, prisotnih na deželnem ozemlju, je bil dosežen leta 2009, z odobritvijo prvega besedila zakonodaje o organski zaščiti: deželni zakon z dne 20. novembra 2009, št. 20, ki vsebuje “Pravila za zaščito in spodbujanje nemško govorečih manjšin v Furlaniji - Julijski krajini“.

Z deželnim zakonom 20/2019 "Določbe o zaščiti in spodbujanju slovenske, furlanske in nemške jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini" je Dežela želela prilagoditi in posodobiti prejšnjo zakonodajo o manjšinah spremenjenemu institucionalnemu ustroju Dežele in lokalnih uprav.