PRIMIS - Predstavitev manjšinskih skupnosti: Italijanska narodna skupnost v Sloveniji

POREKLO

Italijanska prisotnost v Istri, ki sega v obdobje antike oziroma rimljanov, je skozi stoletja bistveno prispevala k oblikovanju njenega ozemlja. Gre za zgo­dovinsko prisotnost, o kateri pričajo arheološka najdišča in odkritja, urbana struktura, arhitektura, zelo bogata umetniška, kulturna, glasbena in etno­grafska dediščina, italijanski jezik ter njegove istrsko-beneške in istrsko-ro­manske narečne govorice.

Tekom dvajsetega stoletja je zgoraj omenjeno ozemlje zgodovinske na­selitve Italijanske narodne skupnosti (INS) doživelo osem vladavin: Avstroogrska monarhija, Kraljevina Italija, okupacija Tretjega rajha, Zavezniška vojaška uprava, Jugoslovanska vojaška uprava, Jugoslavija, Republika Slovenija in Republika Hrvaška. Tragični zgodovinski dogodki, ki so označili to obdobje – s srditim spopadanjem totalitarnih ideologij (fašizma in komunizma) in nasprotujočih si nacionalizmov – so italijansko prisotnost zreducirali na manjšino – tako zaradi množičnega izseljevanja večjega dela njenih pripadnikov, kot zaradi vzpostavitve real-socialističnega totalitarnega režima, ki je spodbudil asimi­lacijo tistih, ki so se odločili ostati. Od leta 1991 – torej od razpada Jugoslavije – je INS razdeljena med Slovenijo in Hrvaško. Ne glede na to geo-politično razdelitev, je Italijanska narodna skupnost ohranila svojo enotnost med dvema državama.

OBMOČJE

Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (Slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem prisotni v Istri (v vseh obmorskih krajih, na območju Buj ter v zaledju Poreča, Buzeta, Pazina in Pulja), v Kvarnerju (na Reki in na otokih Cres, Lošinj in Krk), v Dalmaciji (Zadar, Split in Boka Kotorska v Črni gori) in Slavoniji (Ploštine, Kutina, Lipik in Pa­krac). Skupaj sestavljajo tisto, kar s splošnim izrazom imenujemo Italijanska narodnostna skupnost.

DIMENZIJE IN ZASTOPANJE

Pomembne krajevne organizacije INS, razpršene po celotnem ozemlju zgodovinske naselitve, so Skupnosti Italijanov – v Sloveniji in Hrvaški jih je 51, združene v Italijansko unijo ki enotno zastopa Italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem. V Sloveniji deluje 7 Skupnosti italijanov.  Gre za prostovoljna društva, ki delujejo predvsem na kulturnem, pa tudi na športnem in družbenem področju s ciljem promoviranja italijanske kultu­re, jezika in identitete.

Temeljne pravice INS urejajo posebni dogovori z Italijo, ki sta jih Slove­nija in Hrvaška podedovali od Jugoslavije, kot so Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954 ter Osimski sporazum iz leta 1975, pa novi dogovori, kot sta Italijansko-hrvaško-slovenski memorandum z dne 15. januarja 1992 in Italijansko-hrvaški sporazum o manjšinah z dne 5. novembra 1996, ter glavna mednarodna instrumenta za zaščito manjšin, kot sta Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih iz leta 1992 in Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin iz leta 1995, poleg slovenske in hrva­ške ustavno-pravne ureditve in posebnih nacionalnih zakonov ali predpisov o zaščiti manjšin.

Kar zadeva politični vidik INS, je zagotovljena njena prisotnost v zakono­dajnih organih na nacionalni (v parlamentu) in lokalni (občinski in regional­ni) ravni, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Z namenom promoviranja in varovanja položaja INS v družbi, ustvarja­nja posebnih pravic, ki jih predpisuje Ustava, uresničevanja lastnih potreb in interesov ter organiziranega sodelovanja v javnem življenju in pri upravlja­nju krajevnih zadev, pripadniki INS ustanavljajo Samoupravne skupnosti ita­lijanske narodnosti v Sloveniji, ki delujejo narodnostno mešanih območij občin Ankaran, Koper, Izola in Piran. Vse štiri Občinske samoupravne narodne skupnosti so enotno zastopane s strani Obalne samoupravne narodne skupnosti s sedežem v Kopru.

Ob koncu gre omeniti še visoko stopnjo institucionalne organiziranosti INS v Sloveniji, ki razpolaga z lastnimi mediji, kot npr. Programi v italijanskem jeziku RTV Capodistria, dnevnik “La Voce del Popolo” založnika EDIT iz Reke, Središče za zgodovinska raziskovanja Rovinj ter Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi” – Koper.

LINK

www.unione-italiana.eu

www.cancostiera.org     

https://capodistria.rtvslo.si/

www.edit.hr

www.centrocombi.eu

www.crsrv.org

www.ilmandracchio.org/ 

www.jezik-lingua.eu/ 

www.info-libro.eu

https://www.istroveneto.com/

DRUGI VIRI

• Egidio Ivetic A.c.d., Istra skozi čas. Priročnik regionalne zgodovine Istre z navedbami o mestu Reka, Unione Italiana - Università popolare di Trieste - Centro di Ricerche Storiche di Rovigno, Collana degli Atti N° 32, Rovigno, 2011, pp. 735. - Egidio Ivetic A.c.d., Istria nel tempo. Manuale di storia regionale dell’Istria con riferimenti alla città di Fiume, Unione Italiana - Università popolare di Trieste - Centro di Ricerche Storiche di Rovigno, Collana degli Atti N° 26, Rovigno, 2006, pp. 712. - Egidio Ivetic A.c.d., Istra kroz vrijeme. Pregled povijesti Istre sa osvrtom na grad Rijeku, Unione Italiana - Università popolare di Trieste - Centro di Ricerche Storiche di Rovigno, Collana degli Atti N° 30, Rovigno, 2009, pp. 734.
• A.c.d. Alessandra Argenti Tremul, Istria nel tempo “La storia dell’Istria dalle origini al XX secolo” - Istra skozi Čas “Zgodovina Istre od začetka do 20. Stoletja”-Istra u vremenu”Povijest Istre od najranijih početaka do 20.stolječa” - Istria through time” From its geological originins to the 20th century, RTV-Capodistria, Unione Italiana, Università Popolare di Trieste – 6 Documentari televisivi.
• Bernardo Benussi, L’Istria nei suoi due millenni di storia, Collana degli Atti N° 14, Centro di Ricerche Storiche di Rovigno – Unione Italiana Fiume – Università Popolare di Trieste, Venezia-Rovigno, 1997, pp. 670.
• Egidio Ivetic, Adriatico Orientale. Atlante storico di un litorale mediterraneo, Collana degli Atti N° 35, Centro di Ricerche Storiche di Rovigno – Unione Italiana Fiume – Università Popolare di Trieste, Rovigno 2014, pp. 415.
• Dario Alberi, Dalmazia storia, arte, cultura, Lint, Trieste, 2008, pp. 1.696 - Dario Alberi, Istria storia, arte, cultura, Lint, Trieste, 2009, pp. 1.999.
• Francesco Semi, Istria e Dalmazia. Uomini e tempi. Istria e Fiume, Del Bianco Editore, Udine, 1991, pp. 700. - Francesco Semi, Vanni Tacconi, Istria e Dalmazia. Uomini e tempi. Dalmazia, Del Bianco Editore, Udine, 1992, pp. 726.
• Suzana Todorovič, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Libris, Capodistria, 2016, pp. 272. - Suzana Todorović, Il dialetto istroveneto a Capodistria, Isola e Pirano, Libris - Unione Italiana, Capodistria, 2017, pp. 255.
• Nives Zudič Antonič, Storia e Antologia della letteratura italiana di Capodistria, Isola e Pirano, Unione Italiana, Capodistria, 2014, pp. 508. - Nives Zudič Antonič, Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana, Unione Italiana, Capodistria, 2014, pp. 316.
• Acd. Nelida Milani, Roberto Dobran, Le parole rimaste. Storia della letteratura italiana dell’Istria e del Quarnero nel secondo Novecento – Volume I, Pietas Iulia-EDIT, Pola-Fiume, 2010, pp. 728. Acd. Nelida Milani, Roberto Dobran, Le parole rimaste. Storia della letteratura italiana dell’Istria e del Quarnero nel secondo Novecento. Volume II, Pietas Iulia-EDIT, Pola-Fiume, 2010, pp. 832.
• Ezio Giuricin, Elvio Baccarini, Maurizio Tremul, La battana - Letteratura dell’esodo, EDIT, Fiume, 1990, pp.271 - Ezio Giuricin, Elvio Baccarini, Maurizio Tremul, La battana - Letteratura dell’esodo pagine scelte, EDIT, Fiume 1991, pp. 491.
• Clio Diabatè, Roberta Vincoletto, Maurizio Tremul, Un viaggio nel mondo delle istituzioni Italiane in Slovenia e in Croazia – Potovanje v svet Italijanskih ustanov v Sloveniji in na Hrvaškem, Unione Italiana, Capodistria, 2012, pp. 56.
• Egidio Ivetic, La popolazione dell’Istria nell’età moderna. Lineamenti evolutivi, Collana degli Atti N° 15, Centro di Ricerche Storiche di Rovigno – Unione Italiana Fiume – Università Popolare di Trieste, Trieste-Rovigno, 1997, pp. 450.
• Salvatore Žitko, Capodistria la città e il suo patrimonio, Centro Italiano Carlo Combi, Capodistria, 2011, pp. 159.
• AAVV, Analiza, Izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji, Unione Italiana, Capodistria, 2015, pp. 161. - AAVV, Analisi, applicazione e sviluppo della tutela delle minoranze in Italia e Slovenia, Unione Italiana, Capodistria, 2015, pp. 182. - AAVV, Atti del Convegno” Le Minoranze Nazionali nella nuova Europa” Palazzo Pretorio-Capodistria,19 novembre 2012-Zbornik posveta “Narodne manjšine v novi Evropi” Pretorska palača- Koper,19. November 2012, Unione Italiana, Capodistria, 2015, pp. 152.
• Erik Švab, MaurizioTremul, MinTur Slovensko-italijanski skupni turizem: kulturna dediščina in manjšineTurismo integrato italo-sloveno: patrimonio culturale e minoranze, Unione Italiana- Euroservis S.r.l.-d.o.o., Capodistria-Trieste, 2007, pp. 243. - Maurizio Tremul, ErikŠvab, MinTur Turismo integrato italo-sloveno:patrimonio culturale e minoritario-Slovensko-italijanski skupni turizem:kulturna dedišćina in manjšine,  Unione Italiana- Euroservis S.r.l.-d.o.o., Capodistria-Trieste, 2007, pp. 235.
•