KAŠTEL V OSPU (MerlinCV)

Prvič je bil kraj omenjen v listini iz leta 1067, s katero je Henrik IV. podelil freisinškemu škofu vasi na ozemlju tržaške in koprske škofije.
Kaštel v Ospu je služil kot prostor, v katerem so imeli v mirnih časih spravljeno orožje, v času vojn in plenilskih vpadov pa so vanj shranili vse premoženje, ki so ga zmogli prinesti v zatočišče po precej strmi poti. Osapska jama kraškega izvora (najdeni so bili arheološki ostanki rimske grobnice, oljenke, novci, fragmenti steklene in keramične posode) oziroma Grad, kakor so ga poimenovali domačini, je bila z debelim zidom utrjen spodmol in je služila kot tabor. V času spopadov in plenilskih pohodov so v tabor, jami „dolgi kakih 100 in široki 80 korakov” (Francesco Boldù), vaščani po strmi poti prenašali vaško „zlato”, olje in vino, s katerim so trgovali. Kdaj pa kdaj so se vanj zatekli tudi ljudje in se stiskali skupaj z nekaj glavami živine. V prvi avstrijsko-beneški vojni so s pomočjo plačancev Tržačani zavzeli utrdbo, a varstvo le-te prepustili domačinom. Potem pa je več oboroženih kmetov iz različnih vasi, ki so pred izbruhom vojne spadale pod Benečane, zavzelo utrdbo, kar je s posebno ceremonijo obeležil sam koprski podestat. Po miru v Wormsu leta 1521 je postal obmejna postojanka tik pod Socerbom. V Ospu so v času kužne zapore leta 1713 nastanili dva vojaka in uredili rastel (zaporo nedaleč od meje), ki je bila urejena ob cerkvi, v vasi pa so nastanili še štiri vojake iz vrst černid (črna vojska), ki jim je zaradi strateške lege na meji poveljeval častnik najemnikov.
Po pričevanju domačinov jamskega obzidja niso zgradili ne Benečani ne Koprčani, ampak Turki, o čemer pa ni dokumentov. Možno bi lahko bilo, da so se Turki v enem od svojih vračanj s plenjenj po Furlaniji in Sloveniji zatekli v osapski grad in ga na hitro osvojili. Izročilo se morebiti nanaša na dogodke iz obdobja uskoške vojne, saj se na Uskoke in njihova plenjenja domačini spominjajo kot na Turke, ponekod celo Francoze.
Osapska plezalna stena velja za eno najlepših in najpomembnejših plezalskih centrov v Evropi, zato je območje urejeno kot naravni rezervat s posebnimi pravili obnašanja.
(povzeto po: Jakovčič, J. et al: Istrski gradovi. Pulj: Istarska županija)
V kolikor v Ospu na trajnostni način že dobro izkoriščajo potencial s področja naravne dediščine, bi turistično ponudbo tega manjšega kraja lahko še precej obogatili z umestitvijo kaštela v sklop celostne predstavitve regije. Platformo za takšen inovativen način povezovanja in boljšega izkoriščanja za turiste privlačnih krajev bomo razvili v okviru projekta MerlinCV.