Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov
Glavni splošni cilj projekta GREVISLIN bil razviti trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, okrepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. Cilj je uresničil programski specifični cilj z vidika krepitve celostnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj (dolgoročno načrtovanje zelene infrastrukture, spremljanje voda in pilotni ukrepi).
Skupni izziv je bil vzpostaviti dolgoročno čezmejno strateško načrtovanje razvoja in varstva zelene infrastrukture, dolgoročno spremljanje stanja voda in biotske raznovrstnosti habitatov, izvesti pilotne aktivnosti in naložbe vzpostavitve zelenih infrastruktur na območju NATURA 2000 ter povečevanje ozaveščenosti ciljnih skupin o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami, zavarovanih območij ter gozdnih in kmetijskih površin. Splošni cilj projekta je bil razviti področje čezmejnega sodelovanja z jasno, celovito in trajnostno dolgorčono strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, okrepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. Cilj programa je bil dosežen z izvajanjem pilotnih dejavnosti in opredelitvijo dobrih praks, ki so povečale ozaveščenost lokalnih skupnosti, kmetijskih upravljavcev in obiskovalcev na zavarovanih območij o pomenu in učinkovitosti ekosistemskih storitev. Projekt je na čezmejni ravni zagotovil optimalno izboljšanje dosežkov pri upravljanju zavarovanih območij, vzpostavitvi zelene infrastrukture in uporabi ekosistemskih storitev, kar je prispevalo k varstvu okolja in trajnostnemu razvoju. S čezmejnim sodelovanjem so bile najdene rešitve načrtovanja in vzpostavitve zelene infrastrukture na mednarodnem povodju Soče.
Glavni rezultat projekta GREVISLIN je bil pilotna implementacija dolgoročnega strateškega načrtovanja razvoja in varstva zelene infrastrukture in ekosistemskih storitev ter vpeljano čezmejno spremljanje stanja voda, kar je vplivalo na izboljšanje vrst in habitatov na območjih Natura 2000. Velik poudarek je bil namenjen tudi ozaveščanju in usposabljanju ciljnih skupin. Čezmejno območje ima poleg velike vrednosti naravovarstvenih vsebin – ohranjanja vrst in habitatov na območjih Natura 2000 - tudi velik potencial za trajnostni turistični razvoj. Glavni rezultat projekta GREVISLIN je bil posledica sodelovanja zavarovanih območij na upravičenem čezmejnem območju s ciljem povečanja varstva okolja in sočasno potencialnega dolgoročnega vpliva na turistični razvoj, vzpostavitve novih zelenih delovnih mest in s tem vpliva na gospodarsko rast obravnavanega območja.
Glavni rezultat je bil skladen s programskim rezultatom specifičnega cilja Okrepljeno upravljanje ekosistemov in obnovljena biotska raznovrstnost prek zelenih infrastruktur in ekosistemskih storitev, saj je doprinesel k le-temu s pripravo dolgoročnega čezmejnega razvojnega načrta za zeleno infratrukturo, s spremljanjem stanja voda, ki je vplivalo na izboljšanje habitatov in vrst, s pilotnimi ukrepi vzpostavitve zelene infrastrukture ter z zasnovo novih ekosistemskih storitev.
Spodaj so navedene reference Vodilnega partnerja in 14 projektnih partnerjev.
Občin Ajdovščina (https://www.ajdovscina.si/)
Občin Ajdovščina Vipavska dolina - Vipava Valley leži v jugozahodnem delu Slovenije, v Zgornji Vipavski dolini na razkoraku med alpskim, celinskim in sredozemskim podnebjem. To se kaže v pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi najdemo tudi endemite. 76,30 % njenega območja pokriva Natura 2000 in kmetijstvo predstavlja eno izmed najbolj pomembnih ekonomskih sektorjev. Občina ima, kot javna organizacija, dolgoletne izkušnje v odgovornem varovanju in upravljanju svojega okolja in habitatov, s katerimi bo bistveno pripomogla k uresničevanju ciljev ter k dodani vrednosti projekta. Občina Ajdovščina je v projektu Grevislin med drugim odgovorna za učinkovito izvedbo delovnega sklopa Okoljske pilotne dejavnosti na območjih NATURA 2000 v transnacionanih povodjih, ozaveščanje in izobraževanje. Tu gre za razvoj virtualnega modela pametne kmetije na območju Natura 2000, razvoj orodij za agrotehnično upravljanje za spodbujanje trajnostnega kmetijstva ter ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje za trajnostno upravljanje in ohranjanje naravnih virov in ekosistemskih storitev. Poleg tega bo Občina Ajdovščina izvedla naložbi vzpostavitve razlivnih površin na Vipavskem polju in renaturacijo poplavnega območja ob reki Hubelj.
Vodilni partner
Projektni partner št.1
Projektni partner št.2
Projektni partner št.3
Projektni partner št.4
Projektni partner št.5
Projektni partner št.6
Projektni partner št.7
Projektni partner št.8
Projektni partner št.9
Projektni partner št.10
Projektni partner št.11
Projektni partner št.12
Projektni partner št.13
1. S čezmejnim dolgoročnim razvojnim načrtom zelene infrastrukture izboljšati upravljanje povodij Soče (Soče in Vipave) in Livenze:
Pri uvajanju ukrepov razvoja zelene infrastrukture je zelo pomemben celovit pristop k upravljanju zemljišč in skrbno strateško prostorsko načrtovanje na obravnavanem čezmejnem območju. Zaradi navedenega sobili vsi uporabniki zemljišč, politični akterji in strokovne institucije že na začetku načrtovanja vključeni v proces razvoja zelene infrastrukture, s čimer so bili primorani prevzeti tudi odgovornost za uresničevanje ukrepov vzpostavitve zelene infrastrukture. Zelena infrastruktura je namreč prispevala k ponovnemu povezovanju obstoječih naravnih območij, k izboljšanju ekološke kakovosti območja ter k ohranitvi zdravih ekostistemov.
2. Okrepiti čezmejno sodelovanje pri dvostranskem spremljanju stanja voda:
Čezmejno sodelovanje na področju spremljanja voda je omogočilo dolgoročno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, s ciljem vzpostaviti in izvajati skladno čezmejno spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda na področjih skupnega interesa v porečju Soče. S tem se je krepilo strokovno sodelovanje in teritorialni sistem upravljanja z vodnimi viri, kar je prispevalo k trajnostnemu in celostnemu upravljanju čezmejnih vodnih virov.
3. Izvajati pilotne ukrepe zelene infrastrukture in izboljšati upravljanje območij z najvišjo zaščito, da bi okrepili ekosistemske storitve, povečali ozaveščenost in obveščenost javnosti:
Izvedba pilotnih ukrepov zelene infrastrukture je omogočila razvoj ekosistemskih storitev – ureditev razlivnih površin kot obrambe pred poplavami. Velik poudarek je bil na ozaveščanju javnosti, predvsem z vidika ozaveščanja o trajnostni rabi naravnih virov, urejanju razlivnih površin v povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in v povezavi izoliranih območij s tematskimi potmi na območjih Natura 2000. S pilotnimi ukrepi se je spodbudil pametnejši in celostni pristop k trajnostnemu razvoju. Ukrepi zelene infrastrukture namreč predstavljajo naložbo v naravo, gospodarstvo in zelena delovna mesta, saj gre za zagotavljanje sonaravnih rešitev, za trajnostni in stroškovno učinkovit pristop k reševanju problemov.